Umetniška direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek je ob letošnji izdaji napovedala, da bodo v času festivala praznovali dve obletnici: deset let namreč praznujeta zagrebški Muzej prekinjenih ljubezni, ki so ga še pred ustanovitvijo kot prvi že pred 13 leti v tujino oziroma Slovenijo povabili pri Bunkerju, in skupnostni prostor Onkraj gradbišča, ki odgovarja na potrebe soseske.
Mehak uvod v letošnje Mlade leve bodo tako pripravili s pogovorom in praznovanjem z naslovom Onkraj 10 let na vrtu Onkraj gradbišča. Pogovor o skupnostno naravnanih prostorskih praksah bo vodila novinarka Kristina Božič, za skupno mizo pa so povabili Matejo Demšič, Ireno Dušo Draž, Draga Kosa, Polonco Lovšin, Matica Primca in Majo Simoneti.
Mednarodnemu sodelovanju se niso odpovedali
V Bunkerju se niso želeli odpovedati mednarodnemu sodelovanju, zato so iskali projekte, ki so jih lahko prenesli v slovenski prostor in jih lahko realizirajo z lokalnimi udeleženci, skoraj brez potovanja umetnikov.
Že na otvoritveni dan bo svojo instalacijo Pometeno pod preprogo predstavil dunajski umetniški kolektiv God's Entertainment, ki rad dregne v moralna načela družbe, italijanska umetnica Francesca Grilli bo predstavila rezultate projekta Iskre, pri katerem je 15 lokalnih otrok naučila palmije - znanja ročne astrologije oziroma branja iz dlani -, med predstavami pa je tudi avtobiografsko delo Poskus umiranja češkega umetnika Borisa Nikitina.
Skoraj sam bo nastopil Davis Freeman, ki bo v soboto odprl festival s stand-up komedijo z elementi tragedije Daj še usta. Ameriški umetnik v njej raziskuje zgodovino svoje družine, katere člani so bili lastniki plantaže in sužnjev ter del Ku Klux Klana. Razmišlja, kako človekova preteklost determinira njegovo sedanjost in prihodnost ter kako zlomi v življenju osebo naredijo močnejšo.
Freemanu se bo po besedah vodje programa Stare elektrarne in soprogramerke festivala Mladi levi Mojce Jug na koncu predstave preko Zooma pridružila še hčer, ki bi po prvotnih načrtih morala priti v Slovenijo. Novico, da fizično ne bo uspela biti prisotna, so sicer izvedeli le par tednov pred začetkom festivala.
Festivalski program se še vedno spreminja
Običajno s pripravami na Mlade leve približno 80-odstotno zaključijo v februarju, kar je veljalo tudi letos, okoli 20 odstotkov pa pustijo za presenečenja. Načrtovali so, da bo letošnja rdeča nit tekla o krhki meji, kaj je normalno oziroma, kaj je sprejemljivo v družbi, a se je po besedah umetniške direktorice "program razblinil kot milni mehurčki".
V tistem trenutku bi lahko vrgli puško v koruzo, kot nekateri drugi veliki festivali po svetu, a se pri Bunkerju niso vdali. V programu, ki se sicer še vedno spreminja, tako ne bo primanjkovalo tujih umetnikov.
Niso pa zanemarili sodelovanja s slovenskimi umetniki in so se zato proaktivno odločili pri razvoju idej podpreti 12. Pet njihovih projektov bodo prikazali že na festivalu. Na novinarski konferenci je svojega predstavil Jaka Andrej Vojevec, ki bo pet dni festivala raziskoval, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo in bi neznani arheologi odkrili njegove ostanke. Izumrla civilizacija Plastiščarjev bo svoje sledi popolnoma naključno pustila na nekaj ljubljanskih lokacijah.
Na prvem večeru festivala bi moral koncertirati alternativni dance-punk bend iz Srbije MAiKA, a bodo namesto njihovega nastopa predvajali film Šum Balkana v režiji Borisa Petkoviča. Roadtrip dokumentarec v produkciji Bunkerja je nastajal kot beleženje procesa performansa skladatelja, improvizatorja in kontrabasista Tomaža Groma. Ta je po balkanskih ulicah iskal nove sodelavce - ulične glasbenike.
Zoom pogovori ne dosežejo živosti debate
Štiri dni zapored bodo pod kostanji športnega društva Tabor potekale debatne kafane. Motivacija za debate je nastala v koronačasu, ko se organizatorke niso počutile kot del svoje temveč kot del Zoom generacije. Zoom pogovori, predavanja in konferenčne debate so vodjo razvojnih projektov Almo R. Selimović puščala v frustraciji ob odsotnosti prave debate.
Po njenih besedah organizatorke nenehno govorijo druga čez drugo, hkrati, se menijo o treh stvareh naenkrat. Za živost debate je pomembno, da ni strukturirana do popolnosti in da ni "noro vljudna in počaka na ustrezen trenutek, ker moraš včasih takoj povedati svojo misel", meni Alma R. Selimović.
In ravno to živost, to hipnost bi radi spodbudili na debatnih kafanah, kjer želijo pri zavodu nagovoriti velike teme, ki jih postavljajo v trikotnik debate. Le-tega sestavljajo gledališče, novi časi in ena od izbranih tem - dvom, zmernost, pogum ali svoboda.
O dvomu se bosta na prvi debatni kafani v nedeljo pogovarjala Renata Salecl in Jure Novak, sledili bodo pogovori med Muanisom Sinanovićem in Milošem Koscem, Matejo Ratej in Katarino Stegnar ter Bojano Kunst in Milom Rauom.