Kot so na včerajšnji novinarski konferenci povedali ustvarjalci predstave, je besedilo enega najbolj prodornih in največkrat igranih sodobnih nemških avtorjev neonaturalizma v začetku 70. let minulega stoletja v svoji praizvedbi povzročilo škandal zaradi nasilja in golote. "Danes besedilo nima takega učinka, saj je današnji čas poln vsakdanjih grozot, do katerih smo otopeli," je pojasnila dramaturginja Žanina Mirčevska.

Zato pa danes besedilo odpira temo primitivizma kot vira človeške nesreče in človeških problemov ter temo oropanosti človeka od nadgradnje, brez kulture, izobrazbe, humanosti in duhovnosti, kar je vir vsega zla. Predstava, kot je povedala Mirčevska, spregovori o duhovni prizadetosti človeštva in pokaže, kakšno gorje prinesejo nerazgledanost in elementarno obnašanje po instinktu.

V Kroetzovem tekstu izpostavljena problematika duševno zaostale deklice v izrazito nestrpnem, ozkem kmečkem okolju na Bavarskem ni daleč od naše sredine in slovenske mentalitete. "To je realno stanje v naši družbi, čeprav morda tega ne želimo videti," je umestitev predstave v družbeno kritično držo Prešernovega gledališča obrazložila umetniška vodja gledališča Marinka Poštrak.

"Predstava nam pokaže zrcalno sliko stanja, v katerem smo. Imamo se za zelo razvite in kulturne, a dejansko ni tako," je do slovenskega provincialnega in širšega okolja kritičen tudi režiser Eduard Miler. S Hlevarjevimi razkriva svet, v katerem je duhovna retardiranost hujša od mentalne.

Že sama študija likov je bila travmatična, je povedal Borut Veselko, ki v predstavi nastopa skupaj z Vesno Jevnikar, Petrom Musevskim in Vesno Slapar. Slednja se je znašla v kompleksni vlogi duševno zaostale Beppi, ki je fizično in duševno zlorabljena, kljub svoji svoj mentalni prizadetosti pa se počasi osamosvaja.

Igralci so prepričani, da se bo predstava tudi gledalcev dotaknila in jih ne bo pustila hladnih. "Če bomo s to predstavo pokazali, da človeku manjka empatije, sočutja do drugega, mislim,da bomo dosegli zelo veliko," je sklenila direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček.

Naša gledališča so doslej uprizorila že štiri Kroetzove drame: Moška zadeva, Ne krop ne voda, Človek Meier in Nagon. V zadnjem času v nemškem prostoru znova veliko igrajo prav besedilo Pri Hlevarjevih (leta 2012 so ga uprizorili v Drami v Stuttgartu in v Academy Theatru na Dunaju, leto zatem pa v Deutsches Theatru v Berlinu), nastalo leta 1971 in premierno uprizorjeno leto zatem v Deutsches Schauspielhausu v Hamburgu.