Butala je izhajal iz nabora 48 predstav, ki so se v minulem letu nastale na podlagi slovenskih besedil. To število je skoraj identično lanskemu, kar daje slutiti, da se je število predstav, ki letno nastanejo po domačih predlogah, vsaj do določene mere ustalilo in da dosega skoraj polovico vseh uprizoritev, ki se jih lotijo v slovenskih gledališčih, ugotavlja Butala.

Skoraj tri četrtine obravnavane produkcije je bilo uprizorjene na odrih javnih gledaliških zavodov, pri čemer je v velikih primerih šlo za koprodukcije z neinstitucionalnimi producenti. Poleg tega je bil tokratni nabor po ugotovitvah Butale bolj konvencionalen od lanskega, ko je po klasičnih dramskih besedilih iz zgodovine slovenske dramatike nastalo razmeroma malo predstav in so prevladovali avtorski projekti in krstne izvedbe novih dram.

Tekmovalni program letošnjega festivala slovenske dramatike odraža vsebinsko in produkcijsko pestrost uprizoritev. Med njimi so stvaritve režiserjev različnih generacij, poetik in estetike. Pri izboru predstav, ki se bodo potegovale za Šeligovo nagrado, pa Butala kot glavno merilo vzel kakovost uprizoritve.

V tekmovalni program je uvrstil predstavo Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) v režiji Andreja Jusa in izvedbi SNG Nova Gorica, predstavo Gledališke skupine mladih na AGRFT 1981 Simone Semenič v režiji Nine Rajić Kranjac, predstavo Zlata čeveljčka po besedilu Dominika Smoleta v režiji Anje Suša in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter predstavo Mrtvec pride po ljubico po besedilu Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.

Prav tako se je Butala odločil za predstavo Angel pozabe v režiji Igorja Pisona in izvedbi SNG Drama Ljubljana in predstavo Marie Curie - Hysterie, ki je nastala skupaj z društvom S.N.G. v režiji Tine Vrbnjak. Ljubljanska Drama je v tekmovalnem programu zastopana tudi v koprodukciji s SNG Maribor, v kateri je nastal Cankarjev Kralj na Betajnovi v režiji Eduarda Milerja, ter v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj s Hotelom Morda opica v režiji Mihe Nemca.

Pri oblikovanju spremljevalnega programa je Butala izhajal iz prepričanja, "da to ne more biti le tolažilna kategorija za tiste, ki niso bili izbrani v tekmovalni program, temveč da poudarja neke prakse in pristope, ki nekoliko odstopajo od prevladujočih trendov ter ponujajo neke nove rešitve".

V spremljevalnem program je uvrstil predstavo ABCDE_F Zavoda Cona, Plesnega teatra Ljubljana in Mesta žensk v režiji Saše Rakef in Jasmine Založnik, predstavo Simone Semenič Drugič v produkciji KD Integrali in Mesta žensk ter Gotska okna Daneta Zajca v režiji Barbare Pie Jenič in produkciji Senzoriuma in Mestnega gledališča ljubljanskega.

Na 45. TSD, ki bo tokrat trajal deset ali 11 dni, bo tudi pet predstav iz tujine. Iz Indije prihajajo uprizoritve Flisarjevih besedil Vzemi me v roke in Komedija o koncu sveta. To so uprizorili tudi v avstrijskem Gradcu. Z Žrelom Žanine Mirčevske se bo predstavilo makedonsko, z dramo Vladimir Matjaža Zupančiča pa izraelsko gledališče.

"Veseli smo, da bomo lahko na letošnjem Tednu slovenske drame predstavili vse tri izvedbe Flisarjevega besedila Komedija o koncu sveta, za katerega je prejel Grumovo nagrado, in s to predstavo bomo tudi odprli TSD," je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj.

Za razliko od programa Tedna slovenske drame, ki je znan, pa je nejasno še financiranje festivala. "Ta čas še ne vemo, koliko denarja si lahko obetamo od Ministrstva za kulturo, kar pomeni, da delamo festival, gre za drugi največji gledališki festival v državi, z veliko neznanko glede financ. Upam, da ne bo prevelikih rezov, kajti v tem primeru bi se morali odpovedati kateremu od programov festivala. Večji posluh od ministrstva ima za festival Mestna občina Kranj, ki zanj namenja dobrih 58.600 evrov, omenjeno ministrstvo je lani prispevalo 53.000 evrov," je poudarila Drnovšček.

Na TSD bo zanimiv in raznolik tudi spremljevalni program, ta čas potekajo pogovori o delavnici dramskega pisanja, zvrstile pa se bodo tudi okrogle mize in drugi dogodki. Teden slovenske drame ima pomembno vlogo pri prepoznavnosti slovenske dramatike v tujini, za to pa bi po besedah Drnovščkove potrebovali enega človeka, ki bi se vse leto ukvarjal le s tem, kajti tudi slovenska dramatika je po njenih besedah lahko ekonomsko zelo uspešno »blago«.