STA/Ksenija Brišar, 8. 2. 2018

Prešernova proslava ob Cankarjevi obletnici izprašala odnos Šentflorjancev do lastne kulture (reportaža)

Državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je, podobno kot lani, močan pečat vtisnil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer, ki ni štedil z besedami o stanju v kulturi in umetnosti. Trditvi, ki si jo je sposodil pri Ivanu Cankarju - da je kultura v dolini šentflorjanski spregledana -, so obiskovalci pritrjevali.
:
:

Foto: Freeimages

Cankarjeva teza, ki jo je obudil Möderndorfer - da smo Slovenci prevečkrat hlapci in da je kultura v dolini šentflorjanski še vedno nepotrebna tako ljudstvu kot narodu -, je po besedah literarnega zgodovinarja Janeza Vrečka pri Slovencih prisotna že dlje časa. Kot je povedal, tudi France Prešeren ne govori dosti lepše o Slovencih, Cankarja pa nasledi Srečko Kosovel, ki Slovence "proglasi za ovčji narod in je prepričan, da moramo spremeniti svoj narodni značaj, če se hočemo ponovno osvoboditi".

"Dejansko se to tudi zgodi, prvikrat leta 1924, ko se Slovenci korenito upremo fašizmu kot prva majhna nacija v tedanji Evropi. Tega se premalo zavedamo, da smo bili Slovenci s Tigrom, to je Tiger, še enotnost je zraven, prvi, ki smo se uprli fašizmu, in to zelo uspešno. To ima v bistvu dvojen obraz: Slovenci smo uporniki, hkrati pa prevečkrat sklanjamo glavo, in to ni dobro. Dobri smo samo takrat, ko smo uporniki," je ob robu proslave poudaril Vrečko.

Letošnji Prešernov nagrajenec Boris A. Novak v svojem epu Vrata nepovrata po njegovih besedah govori prav o teh velikih dogodkih iz slovenske zgodovine, o tistem, kar je Slovence napravilo za evropski narod. Njegov ep pokaže, da naša zgodovina ni v ničemer manj pomembna od velikih narodov, le da je ne poznamo in se premalo oziramo nazaj. "Treba bi se bilo zgledovati po preteklosti, kjer smo v ključnih trenutkih zmeraj znali zbrati moči in postati enotni. Zdaj, ko prihaja do menjave na politični sceni, se to utegne morda celo zgoditi," meni Vrečko.

Igralki Katarini Stegnar se zdi problematičen predvsem odnos širše javnosti do kulture, ki jo vedno jemlje kot "nekega zajedavca, nikakor pa ne more dojeti, da ne le bogati družbo, ampak da se dejansko nek denar obrača na plečih kreativnih ljudi". Širša javnost po njeni oceni ne sprevidi, da so to ljudje, ki ponavadi zelo veliko in zelo radi delajo. Sistem pa, predvideva, zna to izkoristiti.

Da fašizma, ki so se mu Slovenci uprli pred slabimi sto leti, ni več, se igralki ne zdi realna ocena, pač pa je, sodeč po spletnih komentarjih, na vsakem koraku. Na to po njenem mnenju kaže tudi negativna reakcija, ki je v teh dneh zaokrožila ob letošnjih nagrajenkah Prešernovega sklada Maji Smrekar in Simoni Semenič.

"Moram reči, da sem izredno razočarana nad ljudmi, da lahko sploh kaj takega mislijo in da si upajo soditi čez prst o nečem, kar ne poznajo. In ne samo, da ne poznajo, niti nočejo razumeti in samo pljuvajo," je kritična Katarina Stegnar. Kot dodaja, tudi sama včasih ne pozna vseh nagrajencev, vendar se ravno zaradi tega seznani, kaj počnejo: "Ker če neka komisija, nek skupek ljudi misli, da je nekaj vredno, potem najbrž to ni kar tako brez veze."

Samozaposlena v kulturi, publicistka Jedrt Jež Furlan je predvidevala, da se Möderndorfer ne bo izognil aktualnim razmeram, tudi glede programskega razpisa za sofinanciranje nevladnih ustvarjalcev, ki je javnost razburil v zadnjih tednih. Podobno kritičen je bil že lani, a se kaj bistvenega ni spremenilo. Obstaja upanje z volitvami?

"Upanja je bolj malo, ker jim bomo na novo razlagali, kaj je z nami, kaj se bi lahko, kaj se je in kaj se ni zgodilo. Zdaj pred volitvami je čas, da se te krivice, nedoslednosti, merim na zadnje razpise, uredijo. To pomeni dodaten denar za projekte in zavode, ki so izpadli. Ampak to je gašenje požara. Za vlado, ki prihaja, pa bi bilo dobro, če bi sledila vsaj zakonski dikciji, ki govori o dialogu. Ker minister zdaj spregleduje tudi zakonsko osnovo za svoje delovanje," trdi Jedrt Jež Furlan.

Tudi Jurij Jenko, član pihalnega kvinteta Slowind, se strinja z Möderndorferjevim govorom, v katerem je izpostavil, da država spodbuja nezahtevno, populistično kulturo in vse bolj zatira razmišljujočo, ustvarjalno kulturo. Obenem pa se čudi, "da je bilo ravno tisto, kar je kritiziral, v umetniškem programu proslave".

Kvintet, ki poustvarja sodobno umetniško glasbo, je bil eden tistih, ki so izpadli na omenjenem razpisu, in sicer v letu, ko bi moral praznovati 20. festival in 25-letnico delovanja. "Ampak na žalost se zdi, da nas bo država ravno na jubilejno leto ukinila. Če nam ne bo primaknila nujnih sredstev, nam propade ves denar, ki smo si ga že zagotovili pri institucijah za naslednja štiri leta," je povedal Jenko.

Da položaj nevladnih umetnikov ni rožnat, je gledališčnik Dragan Živadinov ponazoril s performansom, v katerem je pred dnevi izvedel posvetovalni referendum o tem, ali naj se prvo slovensko zastavo, ki je bila v vesolju, sežge ali naj jo za 960.000 evrov odkupi država oziroma v njenem imenu premier Miro Cerar ter znesek nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam. Izid je bil v prid drugi možnosti.

Po proslavi je Živadinov sporočil, da premier, čeprav je šlo za posvetovalni referendum, ki ga k ničemur ne obvezuje, ni pokazal pripravljenosti za odkup. Zato zastava ni več naprodaj, temveč so jo "predali v varstvo zavednim Slovencem, ki jo bodo do nadaljnjega čuvali, v nekem trenutku pa bodo verjetno stopili pred javnost in povedali svoje mnenje o umetnosti in kulturi v matici".

Obenem je pozval državljane in državljanke, naj bodo pozorni na to, koga bodo volili na prihodnjih volitvah: "Ne tistih, ki izvajajo nasilje nad umetnostjo in s tem posledično nad kulturo, predvsem pa ne tistih, ki jim je vseeno za zastavo republike."