Predstava, ki je namenjena odraslim gledalcem, na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič.

Mladi uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks.

Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih situacij. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

V tej predstavi je gledalec postavljen pred izziv, naj na novo preverja svoj odnos do odra, iluzije in resničnosti. Iz miniaturnega Klemenčičevega odra se gledalčev pogled prestavi v zakulisje, tja, kamor običajno nima dostopa. Prostor se razgrne, gledalčev pogled preobrazi, perspektive se množijo v ritmu gibanja kamer in video projekcij. Njegov odnos do videnega je povsem svoboden, saj je primoran izbrati svoj zorni kot gledanja, ki ga med predstavo lahko spreminja in si s tem ustvarja svojo lastno odrsko interpretacijo zgodbe. Zavzeti mora določen položaj v prostoru in povsem zaupati v svojo zmožnost, da se poveže s podobo ali z gibom.

Splošno gibanje predstave prehaja iz ploske barvne podobe v večdimenzionalni  prostor, od frontalnega odnosa do videnega do popolnega izkustva odrskega prostora, od polne figurativnosti lutk do izčiščene abstrakcije njihove materialnosti.

Misterij sove je svetovno premiero doživel na mednarodnem lutkovnem festivalu v Charleville-Mézièresu v Franciji, ki je največje srečanje lutkarjev na svetu. Premiero so v Franciji pospremile navdušujoče ocene kritikov, ki so izpostavili duhovito in domiselno režijo, natančnost in osredotočenost umetnikov, vrsto genialnih idej, ki so med seboj lepo povezane, privlačnost predstave, ki ponuja številne ravni branja in izjemna animatorja Majo Kunšič in Iztoka Lužarja, ki z neverjetno energijo utelesita protagonista.

V francoskem časniku Le Monde so ob premieri med drugim zapisali: »Preplet marionet, izdelanih po izvirnikih slovenskega lutkarja, videoprojekcij, ki razkrivajo delo animatorjev in igralcev, ter sodobno preoblikovanega besedila, ki ga je na novo napisala sodobna avtorica Célia Houdart, je tako estetsko kot dramaturško pravi uspeh.«

Predstava je nastala v slovensko-francoski koprodukciji s TJP – Centre Dramatique National d’Alsace in Strasbourga in je prvi del diptiha; drugi del, naslovljen At the still point of the turning world, bo premierno uprizorjen jeseni 2018 na mednarodnem festivalu LUTKE 2018. Renaud Herbin v ospredje postavlja izraznost množice marionet – v slovenski različici znotraj klasične Klemenčičeve miniaturke, v francoski pa v prostrani razsežnosti odra velikih dimenzij.