Bitenc se je rodil 21. julija 1922 v premožni meščanski družini v Ljubljani, kjer je 22. aprila 2018 v 96. letu tudi umrl.
Otroštvo in mladost je preživel na Gorenjskem. Diplomiral je na Trgovski akademiji v Ljubljani, a se je že v času študija navdušil nad gledališčem, filmom in igralstvom. Med vojno je obiskoval zasebne učne ure pri gledališkem igralcu in režiserju Slavku Janu in leta 1943 opravil avdicijo za sprejem v ansambel ljubljanske Drame. Po koncu vojne je zaključil še štiri semestre na novo ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani.
Med letoma 1943 in 1954 je bil član SNG Drama Ljubljana, nato pa je odšel v Hrvaško narodno gledališče na Reko, kjer je deloval do leta 1958. Za tem je nekaj časa ustvarjal v Beogradu ter v SLG Celje. Od leta 1960 je bil svobodni filmski igralec.
Kot je nekoč sam pojasnil v enem od pogovorov, je imel v Drami nekaj ljubezenskih afer, kar je postalo problematično, zato se je odločil, da gre. Za zamenjavo gledališča je moral dobiti dovoljenje takratnega republiškega sekretariata za kulturo.
Prvo, kratko filmsko izkušnjo je dobil v prvem slovenskem celovečernem filmu Franceta Štiglica Na svoji zemlji leta 1948, pravi filmski debi pa je doživel leta 1959 s stransko vlogo nemškega oficirja v filmu Dobri stari pianino. V naslednjem desetletju je posnel skoraj 40 koprodukcijskih filmov, ki so jih tuji producenti snemali v tedanji Jugoslaviji. Pogosto je nastopal v uniformah nemških vojakov.
Zaigral je v več kot 40 slovenskih filmih, druge vloge je imel v filmih jugoslovanskih republik ter v koprodukcijah. Nastopal je v stranskih in epizodnih vlogah, pogosto v vlogah negativnih likov, edino naslovno vlogo je odigral v zgodovinski drami Roberta Maurija z naslovom Rabanek, vražji gusar leta 1963.
Zelo bogat je tudi igralčev televizijski opus filmov in serij, nastalih v produkciji slovenske televizije, v produkciji drugih republik nekdanje Jugoslavije ter tujih televizijskih hiš, ki so snemale v nekdanji Jugoslaviji.