Dnevnikova komisija je nagrado soglasno podelila članici ansambla MGL Jette Ostan Vejrup za vse tri vloge, ki jih je odigrala v pretekli sezoni: za vlogo Hipolite v uprizoritvi Sen kresne noči, ki jo je po motivih istoimenske igre Williama Shakespeara zrežiral Jernej Lorenci; za vlogo Levive v drami Hanoha Levina Življenje kot delo, ki jo je zrežiral Andrej Jus; in za vlogo Birgitte Mrak v kriminalni nadaljevanki Praznina spomina Barbare Zemljič, ki jo je zrežirala Nina Šorak.
Komisijo so sestavljali novinar kulturne redakcije Dnevnika Gregor Butala, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek ter abonentka MGL Vesna Miloševič Zupanič.
Utemeljitev Dnevnikove nagrade za izjemen umetniški dosežek v MGL v sezoni 2017/2018:
"Igralka Jette Ostan Vejrup priznanje za izjemen umetniški dosežek prejema za vse tri vloge, ki jih je v preteklem gledališkem letu ustvarila na odru Mestnega gledališča ljubljanskega: za vlogo Hipolite v uprizoritvi Sen kresne noči, ki jo je po motivih istoimenske igre Williama Shakespeara zrežiral Jernej Lorenci; za vlogo Levive v drami Hanoha Levina Življenje kot delo, ki jo je zrežiral Andrej Jus; in za vlogo Birgitte Mrak v kriminalni nadaljevanki Praznina spomina Barbare Zemljič, ki jo je zrežirala Nina Šorak. Ti trije ženski liki sicer naseljujejo predstave z zelo različnimi uprizoritvenimi zasnovami in estetikami, vendar obenem med njimi prepoznavamo tudi čvrsto, že kar nezgrešljivo povezanost, ki jo z mojstrstvom svoje umetnosti vzpostavlja njihova odrska nosilka.
Nekaj posebnega je namreč v načinu, kako uspeva Jette Ostan Vejrup posvojiti omenjene vloge, jih prežariti skozi sebe in v pretehtanih odmerkih vrniti v večplastno pokrajino odrskega dogodka. Naj bo to nemočna vpetost v družbene rituale moči, trpna sprijaznjenost z votlostjo partnerskega odnosa ali boleča intimna izkoreninjenost – vsa, tudi tista najbolj skrajna čustvena in eksistencialna stanja igralka posreduje z enako natančnostjo izraznih sredstev ter vedno v občutljivem dialogu s celostno logiko uprizoritve. Enkrat zgolj s pomenljivim pogledom na sicer brezizrazni maski obraza, drugič v kričeči napetosti kretenj ali telesa, vselej pa z notranjo silovitostjo, v kateri tli tudi obljuba luči."