Delo Ondina temelji na srednjeveški nemški pravljici o vitezu, ki se zaljubi v morsko nimfo, Giraudoux pa raziskuje plime in oseke človeških strasti ter romantične predstave o možnosti idealne in trajne ljubezni. Ob tem tematizira razdvojenost človeka med svobodnim duhom, ki ga pooseblja Ondina, in uklenjenostjo v družbene konvencije, v kakršnih junakinja nikakor ne more zaživeti.
Ta čarobna igra je bila nekaj desetletij pozabljena tako v Franciji kot drugod. "Morda zato, ker je preveč sanjava, ker so njene metafore preveč eterične za konfrontacijo z nasiljem, ki nas danes obdaja, ali pa preprosto zato, ker je njena izvorna zasedba preobsežna," je na včerajšnji novinarski konferenci pred premiero povedala dramaturginja Ana Kržišnik Blažica.
Avgust in Evgenija, siromašna zakonca, ki živita v ribiški koči ob jezeru, sta po izgubi hčerke našla na bregu jezera nenavadno deklico, ki sta jo poimenovala Ondina. Impulzivno, iskreno, čarobno bitje vode s svojo muhavostjo in nepredvidljivostjo povzroča krušnima staršema velike skrbi, a s prihodom viteza v bleščečem oklepu se vse spremeni. Ondina se zaljubi in se kljub opozorilom svojih vodnih prijateljev odloči, da se bo poročila. Tako se začne strastna ljubezenska zgodba, v kateri eterično spiritualno bitje trči ob človeške zdrahe in bedne prevare. Vilinski kralj diskretno spremlja njene muke in ji slednjič ponudi izgubo spomina kot najprijaznejšo odvezo.
Režiral je Janusz Kica, ki je v SNG Nova Gorica ustvaril že vrsto izjemnih predstav, med njimi z Borštnikovo nagrado za režijo ovenčan Sen kresne noči, ki podobno kot Ondina kipi od potenciala čarobnega spajanja, dramskih, glasbenih, plesnih in vizualnih gledaliških prvin.
"V gledališču je preveč realizma in zgledovanja po filmu. Zato sem zadovoljen, da sem lahko režiral to delo, ki zahteva inteligentnega in čustvenega gledalca, takega, ki ima rad gledališče," je povedal Kica.
Delo, napisano leta 1939, sta prevedla Jaka in Srečko Fišer. Glavna vloga vile Ondine je bila zaupana igralki Arni Hadžialjević, ob njej pa bodo na odru še Nejc Cijan Garlatti, Urška Taufer, Matija Rupel, Helena Peršuh, Jože Hrovat, Blaž Valič, Kristjan Guček, Žiga Udir, Ana Facchini, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Marjuta Slamič, Medea Novak, Andrijana Boškaska Batić in Andrej Zalesjak.
Za sceno je poskrbel Marko Japelj, kostumi so delo Bjanke Adžić Ursulov, glasbo pa je prispeval Arturo Annecchino.