Avgust in Evgenija, siromašna zakonca, ki živita ob Schwarzwaldskem jezeru, sta po izgubi hčerke našla na rečnem bregu nenavadno deklico, ki sta jo poimenovala Ondina (Mali val). Impulzivno, iskreno, čarobno bitje vode in zraka ponoči jaha nevihto in z lahkoto uprizarja magične trike. S svojo muhavostjo in nepredvidljivostjo povzroča krušnima staršema velike skrbi, a s prihodom viteza v bleščečem oklepu se vse spremeni. Ondina se zaljubi in se kljub opozorilom svojih vodnih prijateljev iz jezerskih globočin odloči, da se bo poročila. Tako se začne strastna ljubezenska zgodba, v kateri eterično spiritualno bitje trči ob malenkostne človeške zdrahe in bedne prevare. Vilinski kralj diskretno spremlja njene muke in ji slednjič ponudi izgubo spomina kot najprijaznejšo odvezo.
Giraudoux je inteligentno izpisal poetično, a teatrsko izzivalno besedilo, ki ga lahko označimo kot groteskno pravljico za odrasle. Inventivna, radostna, a tudi otožna igra razgalja na videz nenavadno resna stremljenja pritlehnih figur in tako odraža avtorjev pogled na absurdnost človeškega bivanja. Ondina temelji na srednjeveški nemški pravljici o vitezu, ki se zaljubi v morsko nimfo, Giraudoux pa raziskuje plime in oseke človeških strasti ter romantične predstave o možnosti idealne in trajne ljubezni ter tematizira razdvojenost človeka med svobodnim duhom, ki ga pooseblja Ondina, in uklenjenostjo v družbene konvencije, v kakršnih junakinja kot tujka nikakor ne more zaživeti. Ta čarobna igra je bila nekaj desetletij pozabljena tako v Franciji kot drugod. Morda zato, ker je preveč sanjava, ker so njene metafore preveč eterične za konfrontacijo z nasiljem, ki nas danes obdaja, ali pa preprosto zato, ker je njena izvorna zasedba preobsežna.
