Leta 1929 je kopica lutkarskih navdušencev iz le sedmih držav ustanovila Mednarodno zvezo lutkarjev UNIMA (L’Union Internationale de la Marionnette), katere osnovni namen sta bila promocija in razvoj te oblike umetnosti. Sama sem se zvezi UNIMA pridružila okoli leta 1970, da bi vsaj delno potešila prevzetost nad lutkami, ki me spremlja že vse življenje. Dandanes nam internet omogoča, da vsem nacionalnim, političnim in verskim mejam navkljub med seboj v hipu povežemo na tisoče podobno mislečih ljudi po vsem svetu. Posnetki programov, predstav, konferenc, učnih ur in delavnic so nam na voljo dan in noč, nekateri pa se predvajajo tudi »v živo«. Znanstveni članki, publikacije, fotografije se pred nami pojavijo že ob preprostem kliku na tipkovnico. Tovrstna nenehno rastoča priljubljena dejavnost, o kateri nekoč nismo mogli niti sanjati, nam ponuja neštete priložnosti za tkanje mednarodnih vezi, namenjenih uresničevanju našega skupnega cilja – vzajemnega razumevanja prek lutkarstva.
Lutkarstvo se je resnično razvilo povsod po svetu. Veliko tradicionalnih lutkarskih oblik nam je zdaj še bolj dostopnih prek stotin ur posnetega dokumentiranega gradiva, ki nam je na voljo na spletu. Kar dvanajst med njimi je Unesco prepoznal in razglasil za nesnovno kulturno dediščino. Informacije, diapozitivi in njihovi videoposnetki so na voljo na Unescovi spletni strani. Vsaj enajst dodatnih tradicionalnih običajev, ki vključujejo lutkarstvo, si je mogoče ogledati tudi v zbirki podatkov Azijskega/Pacifiškega kulturnega centra. Upati je, da bodo gledalci začutili dovolj veliko željo, da se bodo lotili brskanja po predstavitvah kompleksnih predstav kakor tudi po globinah korenin skupnosti, katerim pripadajo. Tradicionalno lutkarstvo lahko namreč človeštvu razkrije tako skupne lastnosti kakor tudi posebnosti. Ena izmed stalnic tradicionalnih umetnosti je tudi nenehno spreminjanje in prav zaradi tega je njihovo dokumentiranje še toliko pomembnejše. Po skoraj štiridesetih letih predanega dela svojih lutkarskih navdušencev je UNIMA na svoji spletni strani objavila in posodobila Svetovno enciklopedijo lutkarske umetnosti (Encylopédie Mondiale des Arts de la Marionnette), ki jo je leta 2009 izdala v treh jezikih – angleškem, španskem in francoskem. Tako nam je omogočila dostop do celotne zgodovine lutkarstva. Pričujoča baza podatkov pa je prav tako pomembno orodje, ki ga uporabljajo številni muzeji po svetu, ki imajo lutkarske zbirke, pa tudi tisti, ki svojo dejavnost v celoti posvečajo tej obliki umetnosti. Njihove zbirke in katalogi so zdaj dostopni na spletnem medmrežju. Nekateri prav tako preizkušajo učinkovitost tridimenzionalnih posnetkov in reprodukcij, ki so na voljo v izobraževalne namene. Pa vendar tovrstna oblika komuniciranja na svetovnem spletnem omrežju ni namenjena le ohranjanju dediščine, marveč tudi prihodnjemu razvoju lutkarstva. Na stotine sodobnih lutkarjev z vseh koncev sveta objavlja izvlečke iz svojih predstav na internetu z namenom, da bi privabili čim več gledalcev in organizatorjev. UNIMA sponzorira žive predstave, festivale, konference in publikacije ter njihove prenose objavlja na svoji spletni strani. Tako kot si je nekoč zamislila majhna skupina njenih ustanoviteljev, tudi sedanje članstvo UNIME iz več kot devetdesetih držav uspešno sodeluje, vsem razlikam navkljub. S tako velikim porastom izpostavljenosti je vse večja tudi naša odgovornost do občinstva, pa tudi drug do drugega. Praznujmo torej mednarodni dan lutkarstva kot prijatelji, ki skupaj delimo posvečenost tej čudoviti obliki umetnosti z objavljanjem pričevanj o našem praznovanju na svetovnem spletu, ki nas resnično združuje!
Reference
- Asia-Pacific Database: www.accu.or.jp/ich/en/arts/arts1.html
- ICH/UNESCO Database: www.unesco.org/culture/ich/index.php?pg=00011
- Svetovna enciklopedija lutkarske umetnosti (World Encyclopedia of Puppetry Art): www.unima.org
Biografija
Nancy Lohman Staub iz New Orleansa, Louisiana, ZDA, je bila ena izmed urednic in načrtovalk izdaje Svetovne enciklopedije lutkarske umetnosti (Encylopédie Mondiale des Arts de la Marionnette), pri kateri še vedno sodeluje kot znanstvena svetovalka. Bila je podpredsednica izvršnega komiteja UNIME, članica Komisije za publikacije, Komisije za raziskovalno dejavnost, Komisije za ohranjanje dediščine, zdaj pa je tudi članica Komisije za socialne pravice.
Bila je direktorica Mednarodnega lutkarskega festivala leta 1980 in XIII. kongresa UNIME v Centru za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu. Delovala je tudi kot svetovalka pri ustanavljanju Fundacije Jima Hensona v New Yorku, namenjene podpori ameriškega lutkarstva.
Prav tako je bila predsednica Ameriških lutkarjev in podpredsednica ameriške nacionalne zveze UNIMA. Je ustanoviteljica in predsedujoča Svetovalnega komiteja Centra za lutkarsko umetnost v Muzeju v Atlanti, Georgia. V muzejskih katalogih je objavila številne članke in eseje. Pred mnogimi leti pa je več kot deset let delovala kot direktorica majhnega lutkovnega gledališča v New Orleansu.
Prevod: Nataša Jelić