V digitalni dobi zadnjih desetletij smo se na prost dostop do podatkov že tako navadili, da ga velikokrat jemljemo kot popolnoma samoumevnega. Če se nečesa ne moremo spomniti, vključimo računalnik, pogledamo na telefon ali pa naglas vprašamo virtualnega pomočnika. In odgovor, bolj ali manj natančen, je takoj pri roki. Le redkokdo se dandanes še odpravi v knjižnico, ali celo v zaprašen arhiv, in tam brska po starih dokumentih. Vse, kar je vredno vedeti, lahko najdemo na spletu. Še posebej v angleško govorečem svetu je mogoče praktično vse, kar je objavljeno, prebrati tudi na zaslonu. Že kar nekaj časa je, recimo, odkar so digitalizirali prav vse knjige, natisnjene v angleščini pred prvo polovico osemnajstega stoletja.
Najbrž si ni težko predstavljati, kako navdušen sem bil, ko sem ugotovil, da imam preko gledališkega portala SiGledal na razpolago tudi dragocene podatke o veliki večini poklicnih gledaliških predstav v Sloveniji. Glede na to, da še zmeraj pišem tudi o slovenskih temah, mi je portal ne le prihranil kar precej časa, ampak mi je prav tako omogočil, da sem s Slovenijo lahko vzdrževal ne le osebne, ampak tudi intelektualne in poklicne stike. Z mojega stališča je SiGledal zato dobesedno pogled, pogled v preteklost, ki pa je zame pogosto del sedanjosti. Neposrednih izkušenj še tako pregledno urejena spletna stran seveda ne more nikoli dokončno nadomestiti, se jim pa lahko vsaj deloma približa.
Hkrati moram priznati, da sem šele zdaj, ob obvestilu o zaprtju portala, odkril, da je bil SiGledal rezultat garanja skupine posameznikov, ne pa dobro podprt institucionalni projekt.
Vsakič, ko sem na vaših straneh preverjal repertoarne trende, pregledoval zasedbe, primerjal prevode ter izvirnike in občudoval življenjepise, sem se očitno zanašal na delo, ki je lahko nastalo samo iz ljubezni do našega medija.
Najlepša hvala vsem, ki ste si v teh letih vzeli dovolj časa, da sem ga jaz lahko porabil manj, in ste mi s tem obenem pomagali, da sem se počutil manj oddaljenega. In seveda veliko sreče in uspeha vsem pri SLOGI, ki na novo prevzemate odgovornost za pravičen in prost dostop do slovenskega gledališkega spomina.
Jure Gantar