Nagrajence sta izbrali dve žiriji v novi zasedbi. Žirijo nagrade za življenjsko delo sestavljajo Meta Hočevar, Teja Glažar in Igor Pison. Nagrado tantadruj za igralske stvaritve in za predstavo pa podeljujejo Matej Bogataj, Marij Čuk in Vojko Belšak, ki so si ogledali vse prijavljene uprizoritve Slovenskega stalnega gledališča, Gledališča Koper in SNG Nova Gorica.
Nagrada za predstavo v celoti: Peter Kušter v režiji Ivane Djilas in v produkciji SNG Nova Gorica
Utemeljitev žirije: "Po slikanici iz 19. stoletja, ki kontra-vzgojno prikazuje problematične mulce in njihove grozljive prigode, je angleška glasbena skupina The Tigers Lilllies naredila bizarno opero. Pod režijskim vodstvom Djilasove jo v Novi Gorici izvedejo v vseh elementih ubrano in premišljeno, od ustrezno znižanega prevoda do domiselne in duhovite scenografije in kostumografije, ki se naslanjata na čas nastanka slikanice. Animacija je inventivna in koreografija mračnemu gotskemu vzdušju primerno odhakljana. Predvsem pa so imenitni prav vsi izvajalci, ne samo igralci, ki pokažejo širok in natančno odmerjen nabor izraznih sredstev, s katerimi predstavljajo spake in male sprevržence. Enako odločno in duhovito jim z igro, ne samo na instrumente, sledi spremljevalna glasbena skupina. Peter Kušter je uprizoritev, ki ji je uspelo posamezne opazne prispevke ustvarjalcev trdno povezati v harmonično in izzivalno celoto."
Nagrada za umetniški dosežek: Radoš Bolčina, Gojmir Lešnjak Gojc in Iztok Mlakar iz uprizoritve Stari klovni Mateia Visnieca v režiji Jaše Jamnika v produkciji SNG Nova Gorica
Utemeljitev žirije: "Igralski trio Radoš Bolčina, Gojmir Lešnjak Gojc in Iztok Mlakar je ustvaril prepričljiv tematski lok, ki brez pretiravanja, baročnih lepotičenj in blefiranja postavlja vprašaj nad časovno črto življenja, ki s svojo bliskovito naglico človeka preseneti. Igralci na eni strani naravno in nepatetično, čeprav s potlačeno grenkobno napetostjo, brišejo mejo med iluzijo in deziluzijo, med vitalizmom in resignacijo, po drugi strani pa izkašljujejo prav ta disharmonični mehanizem ostrih robov, ki usodno zaznamuje eksistenco upodobljenih likov Filippa, Niccoloja in Peppina, ostarelih klovnov, ki se ne sprijaznijo s padanjem ustvarjalne moči in staranjem. V tem smislu uspejo igralske stvaritve utemljiti predvsem prvobitno človečnost, neodtujljivo vrednoto posameznika in družbe, ki se je v globalizacijskem vrvežu sodobnosti izgubila."
O tantadruju
Gledališka zgodovina priča o tem, da so izjemne gledališke stvaritve pa tudi življenjski prispevki posameznikov iz posameznih regij zapostavljeni in spregledani, gledališki zgodovinarji pa pri svojih raziskavah pogosto prepozno ugotavljajo pomemben delež ljudi, ki za svoje delo in ustvarjalnost niso dobili nagrad in priznanj.
Ker je minljivost vpisana v samo naravo gledališkega dela, so se v treh primorskih gledališčih odločili, da ustanovijo gledališko nagrado – poimenovali so jo po literarnem junaku Tantadruju primorskega pisatelja Cirila Kosmača – ter z njo zapišejo in zaznamujejo delo tistih posameznikov, ki so in še danes ustvarjajo v gledališčih na Primorskem in v zamejstvu; tako tlakujejo pot gledališke zgodovine in soustvarjajo kulturni prostor Primorske. Z nagrado Tantadruj vsakoletno počastijo svoje gledališke junake, torej tiste posameznike, katerih delo je omogočilo, pospešilo in zaznamovalo umetniško rast in razvoj gledališke umetnosti na celotnem območju slovenskega življa. Ob tem ovenčajo tudi tiste, ki s svojim umetniškim delovanjem presegajo pričakovano kakovost ter s svojimi dosežki zaznamujejo posamezno uprizoritev in sezono.
Vsako leto maja podelijo tri strokovne nagrade tantadruj – nagrado za življenjsko delo ter nagradi za igralsko stvaritev in gledališki dosežek iztekle sezone – o katerih odločata dve tričlanski žiriji. Žiriji sta pri svojem delu neodvisni, nagrajence izbereta med nominacijami, lahko pa jih predlagata tudi sami.
Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče iz Trsta podelili 12. maja 2011 v Trstu. Prvega tantadruja za življenjsko delo (bronasto masko kiparja Jakova Brdarja) je na odru Slovenskega stalnega gledališča prejel tržaški režiser Mario Uršič, nagrado za najboljšo igralsko stvaritev članica tržaškega igralskega ansambla Nikla Petruška Panizon, tantadruja za najboljšo uprizoritev pa Zlati zmaj R. Schimmelpfenniga v režiji Janusza Kice in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.