Člani žirije Radivoj Dinulović (Srbija), Robert Walt (Slovenija), Martin Kočovski (Makedonija) in Tatjana Gašparović (Hrvatska) ter predsedujoči Dejan Mijač so nagrado Ardalion za najboljšo predstavo podelili Zagrebškem gledališču mladih za predstavo Prebujenje pomladi Franka Wedekinda v režiji Oliverja Frljića, za vlogo Fanny Gabor v tej predstavi pa je dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo Nina Violić.
Nagrado za najboljšo režijo je dobila Ana Vukotić za Molierov Don Juan v izvedbi Črnogorskega narodnega gledališča, naslov najboljše moške vloge pa je pripadel Draganu Mićanoviću za vlogo Don Juana.
Nagrada za epizodno vlogo je bila podeljena Tamari Vučković, ki je nastopila v Metamorfozah po Ovidiju Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda v režiji Aleksandra Popovskega, nagrado za najboljšega mladega igralca ter nagrado Politike "Avdo Mujčinović" pa je dobil Nemanja Jovanović za vlogo v predstavi Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova v režiji Aleksandra Lukača in izvedbi užiškega Narodnega gledališča.
Nagrada Ardalion za najboljšo scenografijo je pripadla NUMEN za predstavo Metamorfoze po Ovidiju, za kostumografijo v predstavi Don Juan pa je bil nagrajen Leo Kulaš.
Posebna nagrada festivala je bila podeljena Borisu Liješeviću in Branku Dimitrijeviću za njuno raziskovalno delo v predstavi Čakalnica Klausa Pohla.
Robert Waltl, član žirije, je v svojem govoru ob podelitvi nagrad poudaril, da mu je bilo delo v komisiji v veliko zadovoljstvo, čeprav je bila pred njimi težka naloga – oceniti umetniško vrednost predstav, ki so si vsaka posebej zaslužile pozornost zaradi svoje estetske vrednosti, družbenega angažmaja ali svoje odločenosti, da premikajo meje. Waltl je izpostavil, da je jugoslovanski gledališki festival v zgolj nekaj letih uspel pridobiti naklonjenost gledališke javnosti, za kar gre zasluga predvsem direktorju Zoranu Stamatoviću in umetniškemu direktorju Nemanji Rankoviću. Selektor Bojan Munjin pa je s svojim izborom predstav pokazal na dela, ki slavijo moč umetniškega gledališča in ne želijo biti površne, zabavne in poceni, kot je svet, ki nas obkroža. Ob koncu je Waltl pozval še k temu, da se festival iz Užic razširi še na Makedonijo in Slovenijo – s tem bi se gradili gledališki mostovi, ki bi presegali vse umetno postavljene meje.