Ta tema v določeni meri črpa iz razmišljanja Hannah Arendt in njenega istoimenskega dela Med preteklostjo in prihodnostjo. Šest vaj v političnem mišljenju, v splošnem pa ponuja široko polje za razmislek o situaciji sodobnega človeka. Povabljene umetnice se skozi različne medije in zaznamovane vsaka s svojo preteklostjo predstavljajo festivalski publiki z glasbenimi nastopi, filmi, razstavami, performansi ter plesnimi in gledališkimi predstavami.
Opisani pogled nazaj in naprej ponuja skoraj neskončno paleto možnosti za posameznega umetnika/umetnico, kar bi lahko bil tudi vzrok za to, da festivalu rahlo umanjka rdeča nit, a pridobi na raznovrstnosti izraza. V slabih desetih dnevih, kolikor traja Mesto, so dela, predstavljena publiki, odraz vsega tega.
Britanska umetnica Helena Hunter je v svojem kratkem, polurnem performansu Druga soba zarezala globoko v tematiko ženske kot umetnice in njenega uspeha. Nastopajoča s svojo podobo – oblečena v prikupno dekliško obleko in z glavo, zamaskirano v konjsko masko – vzbuja posmeh in začudenje. Umetnica se v šibkem soju luči na vse pretege trudi izviti iz primeža spolzkih tal, ki ji preprečujejo, da bi se vzravnala na nogah in zaplesala svoj ples. Prizor hitro preide vse nianse, od začetne komičnosti do izjemno bolečega zavedanja neuspeha in ponižanja. Umetnica-ženska-spaka ne zmore vstati tudi ob končnem aplavzu. Performans ne nudi odgovorov na vprašanje »Zakaj ne odnehati?«, vendar poskrbi, da vprašanje dolgo odmeva.
Torek / foto Peter Rauch
Na povsem drugačen način, veliko bolj komunikativno in sproščeno se tematike ženske umetnice dotika predstava Torek Andreje Rauch Podrzavnik. S podnaslovom Predstava za otroka, mamo in glasbenika takoj daje vedeti, da je pred nami intimnejša izpoved. Suzana Koncut na odru ustvari svoj lastni osebni prostor kot poligon za predstavljanje različnih dimenzij ženske kot umetnice, mame. Prisotnost igralkinega sina na odru odpira vprašanja nastopanja in spontanosti, igranega in dejanskega v odnosih med protagonisti na odru.
Velike punce počnejo velike stvari / foto Reinout Guek
Eleanor Bauer, ameriška umetnica, je nastopila s plesnim performansom z naslovom Velike punce počnejo velike stvari. Umetnica je sprejela dokaj nenavadno odločitev za uporabo kostuma, kar pa je natančno tisto, kar ji ponudi možnost za prikaz osupljive sposobnosti obvladovanja lastnega telesa v tuji koži, sposobnosti uiti zgolj sebi. To ji uspe tako na telesni kot tudi na glasovni ravni – njen širok gibalni in vokalni razpon brišeta omejitve.
Vračanje v preteklost je na svoj način tematizirala Nicole Beutler s svojo priredbo koreografij Lucinde Childs in ustvarila hipnotičen večer. 2: Dialog z Lucindo. Večer dveh plesov je plesna predstava, sestavljena iz adaptacije dveh koreografij: Krožne poti in Notranja drama. Gre za navdušujoč gibalni dogodek, vizualno skladen in notranje izjemno kompleksen. Matematična poslastica, ki se razkrije v natančno določenem zaporedju gibov in premikov štirih oziroma petih plesalcev na plesišču, je užitek, ki potrebuje čas, da se razvije, saj se sistem izrisuje polagoma. Permutacije in kombinacije gibov in korakov po prostoru so čudovito navit urni mehanizem, katerega tekoči ritem navdušuje s svojo enostavnostjo.
2: Dialog z Lucindo / foto Anja Beutler
Antonia Baehr je v svojem preformansu šla korak naprej glede obvladovanja in nadzorovanja svojega telesa. Njen inštrument je nenavaden – publiki se predstavi s svojim smehom. Smeh je po besedah umetnice posledica njene prošnje prijateljem, znancem in sorodnikom, naj ji sestavijo partituro za smeh. Rezultat je smeh, ki se začne obnašati kot inštrument, umetnica ga nadzoruje in uglašuje, včasih zveni togo in naučeno, včasih pa se izvije nebrzdano kot smeh meduze.
Smeh / foto Marc Domage
Nocoj se festival nadaljuje s predstavo Če lahko prenesete vročino: zgodovina žensk in hrane, ki jo bo izvajal ameriški ženski kolektiv Guerrilla Girls on Tour, v nedeljo pa se bosta predstavili slovenski umetnici Nataša Živkovič in Katarina Stegnar, prva s Tihožitjem, druga pa s performansom Stegn se.
Anja Roter, SiGledal, 16. 10. 2010
Pogled nazaj in pogled naprej
:
:
Anja Roter, SiGledal,
18. 4. 2011
Izšel je Slovenski gledališki letopis za sezono 2009/2010
Anja Roter, SiGledal,
5. 11. 2010
Predstava Lunine mene Sama Sheparda na Mali sceni
Anja Roter, SiGledal,
15. 4. 2011
17. Exodos: Dajmo!