Kot je na novinarski konferenci spomnila ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel, je bil Skopuh doslej na odru ljubljanske Drame uprizorjen le enkrat, in sicer pred skoraj sto leti v režiji Osipa Šesta. Mojstrstvo Skopuha sama vidi v tem, da je Moliere eno človeško hibo - skopost - poosebil v enem značaju, ki ga je obdal z njegovimi kontrasti. Če je skopuh izrazito egoističen, si namreč vsi ostali liki prizadevajo uresničiti ljubezen, ki pa je izrazito altruistična.

Režiser Slobodan Unkovski je povedal, da so z ekipo ostajali v mejah besedila, da pa so ga skušali razumeti in povezati s svojim razumevanjem sveta in časa, v katerem živimo. Uprizoritev po njegovih besedah nima določenega stila in ni na silo moderna, ampak je eklektična. Kot je še povedal, je bil za igralce velik zalogaj, da so znotraj uprizoritve razvili svoje prostore.

Po besedah dramaturginje Diane Koloini je Skopuh ena najbolj uprizarjanih Molierovih iger. Skozi zgodovino so jo uprizarjali na zelo različne načine, ponavadi je bil v ospredju osrednji lik - Harpagon, ki je tudi izjemno zahtevna vloga.

Unkovski pa je po njenih besedah uporabil svoje neizmerno gledališko znanje in talent ter poznavanje različnih gledaliških stilov in izraznih načinov ter se usmeril v ustvarjanje predstave, v kateri lahko pridejo do polnega izraza tako vsi igralci kot tudi zelo različne dimenzije besedila. To sicer na prvi pogled deluje enostavno, celo premočrtno, vendar vsebuje razplasteno bogastvo različnih izrazov. Unkovski je tako izpeljal uprizoritev, ki vključuje različna gledališka izrazna sredstva in stile, pa tudi žanre. Predstava vključuje od opere in drame preko melodrame do baleta in predvsem zelo različne komedijske načine.

Prevod podpisuje Aleš Berger. Po besedah lektorice Tatjane Stanič Bergerjev prevod vedno prinese nekaj novega in jih postavi pred nove izzive. Pri Skopuhu je besedilo napisano v ritmizirani prozi, kar je pomemben korak proti sodobnemu govorjenju oz. pogovornosti. Ta pa, kot je poudarila lektorica, prinaša zahtevo po ekonomizaciji oz. racionalizaciji govorjenja, da je misel čim hitreje in čim bolj spretno povedana. Ob tem ostaja prisotna retorika klasicizma, zato so se morali igralci spopasti z dvema nalogama - jezik so morali prevesti v sodoben govor, ki sodobnega gledalca nagovarja na sodoben način, poleg tega so morali ostati spretni v vseh retoričnih pasažah, ki pa jih v besedilu ni malo.

Kot je povedal Bojan Emeršič, ki v predstavi igra v glavni vlogi, skopuštvo izhaja iz človeške nature in ima lahko zelo velike razsežnosti, je nekaj, kar je nad človekovo voljo. Tudi njihov skopuh se niti ne zaveda, koliko gorja in nesreče prinese svojim najbližjim s tem, ko je obseden z denarjem. Denar personificira in ga dojema kot svojca, do katerega mu je več kot do njegovih lastnih otrok.

V predstavi igrajo še Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Domen Novak k. g., Saša Pavlin Stošić k. g., Matija Rozman, Maja Sever, Vojko Zidar, Uroš Fürst in Valter Dragan.

Mednarodno avtorsko ekipo sestavljajo še scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Roza Trajčeska Ristovska, avtorica glasbe Irena Popović Dragović in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.

Premiera na velikem odru bo 16. januarja.