Albeejeva drama je že ob nastanku temeljno zaznamovala gledališče in film, pa tudi razumevanje sveta svojega časa. V Buljanovi postavitvi so se z njo spopadli štirje umetniki iz srednje in najmlajše generacije slovenskih igralcev: Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Klara Kuk in Benjamin Krnetić.

Drama, ki v naslovu provokativno preigrava otroško pesmico Kdo se boji hudobnega volka, je postavljena v univerzitetno, domnevno uglajeno intelektualno okolje, ki pa kmalu razgali svojo mnogotero problematičnost in krutost. Njene osrednje teme so zahteva po uspehu, mit o srečni družini z otroki ter preplet iluzije in resnice. Drama, v kateri se zgodba zakonskega razmerja prek velikih preobratov in razgaljenj odvija kot triler, ponuja možnost silovitih igralskih kreacij.

Ko se je leta 1962 predstava prvič pojavila na Broadwayu, je kritike razburila z za takratne razmere brutalnim jezikom, navdušila pa občinstvo, ki je napolnilo kar 664 ponovitev. Podobno je bilo s slavnim, še vedno občudovanim filmom z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom iz leta 1966, ki je spremenil standarde sprejemljivega v Hollywoodu.

Tudi v slovenskem gledališču je prva Virginia Woolf, legendarna uprizoritev v režiji Mileta Koruna z Dušo Počkaj v vlogi Marte in Jurijem Součkom kot Georgom ter Marijo Benko in Danilom Benedičičem v vlogi mlajšega para leta 1964, označila novo dobo v gledališki igri. Sledilo ji je deset slovenskih uprizoritev, ki so bile vse zasnovane kot vrhunski izziv igralcem ter intelektualni in čustveni izziv gledalcem, so zapisali v Mini teatru.

Dramaturginja je bila Diana Koloini, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja pa Ana Savić Gecan. Glasbo je prispeval Benjamin Krnetić.