Krleža je delo napisal leta 1922, star 29. let. Istega leta je napisal tudi pomembni drami Galicija in Golgota, je pojasnila Hieng Samoborjeva. V drami Adam in Eva, ki je Krleževo zadnje ekspresionistično delo, se mešajo številni slogi, zato je bilo tudi tokratno predstavo težko uvrstiti v določen žanr. Predstava prinaša veliko figuralike, po kateri, kot meni Hieng Samoborjeva, hrepeni današnje občinstvo.

Predstavo bi lahko opredelili bodisi kot črno komedijo ali pa kot izključno ljubezensko dramo brez oznak črno ali komično, je pojasnil režiser, za katerega je to tretja režija v Sloveniji oziroma po lanski predstavi Jacques ali Podrejenost druga v MGL.

Osnova zgodba predstave o Adamu in Evi je po besedah Hieng Samoborjeve enostavna. Po treh dneh trajajočem prepletu divjih prepirov in strastne ljubezni se ljubimca, vsak zase, odločita, da končata agonijo s smrtjo. A srečata se ponovno v onostranstvu, kjer pa se začne ponovno zaljubljanje in dvorjenje v veliko svetlejših tonih. Igra deluje kot anekdota, ki zaradi svoje izčiščenosti prerašča v metaforo.

Drama ponuja humorno in neboleče branje, predstava pa ima tudi bolj bridke in melanholične nastavke, ki pa jih gledalcem ne vsiljuje, zato tudi končno razpoloženje prepušča njemu samemu, je dodala umetniška vodja MGL.

Režiser je želel v kratkem tekstu podčrtati široko tematiko, ki se dotika vsakega posameznika. Nagovorila ga je intimnost Krleže, ki ga razume kot napol svojega avtorja, saj je pisal v nekdanjem skupnem balkanskem prostoru. Lolić upa, da bo predstava občinstvu odprla tudi globlja vprašanja o življenju, ljubezni in smislu.

Hieng Samoborjeva je opozorila še na središčno vlogo, ki jo Lolić nameni igralcu, na njegov spoštljiv odnos do igralk, ki v igri vzpostavi pravičnejši odnos med Adamom in Evo, ter na režiserjevo iskrenost, s katero je k tekstu pristopil brez sarkazma in obešnjaškega humorja, ki ga ta po mnenju umetniške vodje gotovo nudi.

Gašper Tič, ki mu je bila zaupana vloga Adama, je dejal, da bi bila lahko predstava podnaslovljena Življenje, saj je z njim tako kot z ljubeznijo tesno povezana. Izpostavil je še ljubezen, ki jo Lolić goji do igralcev, kar je označil kot "balzam za dušo vsakega igralca".

Ob Tiču v predstavi igrajo Jana Zupančič, Uroš Smolej, Mirjam Korbar Žlajpah, Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Boris Kerč, Nika Rozman in Tanja Dimitrievska.

Za prevod besedila je poskrbel Andrej Inkret, dramaturgija je delo Eve Mahkovic, kostumografija pa Sare Smrajc Žnidaršič.