Projekt bo na ljubljanskem opernem odru zaživel nocoj ter v petek in soboto na pobudo umetniškega direktorja opere Marka Hribernika. Zamislil si je, da bi v času pred prihajajočimi prazniki uprizarjali glasbeno-scenski oratorij Rekviem, ki z glasbo in vsebino spominja na čas minljivosti življenja.

"Ravno ob vseh svetih, ko se dan skrajša in se na zemljo spusti somrak, se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti," je pojasnil in dodal, da je Faurejev Rekviem eden najbolj optimističnih v evropski oratorijski literaturi. "V svojem dramaturškem loku nas vodi skozi smrt v življenje in paradisum," je še povedal. Glasbi Rekviema so dodali še nekaj izbranih del iz Faurejevega skladateljskega opusa, ki bodo zaokrožile zgodbo življenja in smrti. 

Kot so zapisali v ljubljanski Operi, je francoski skladatelj Faure v Rekviemu, svoji sedemstavčni umetnini, nanizal najlepše melodije, ki jih je kdaj ustvaril. Stvaritev je bila verjetno glasbeni poklon njegovemu očetu, ki je umrl leta 1885. Tradicionalno je rekviem molitvena žalostinka za mrtvimi, Faurejev Rekviem pa je povsem drugačen, saj skladatelj, drugače od številnih sodobnikov, ni imel jasnih verskih prepričanj, čeprav je prvih 25 let svoje poklicne kariere deloval kot cerkveni organist. Po pričevanju njegovega sina je trdno verjel v najvišjo prizanesljivost, ki je lahko le božanska. V intervjuju leta 1902 je dejal: "Govori se, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo, nekdo ga je celo označil za uspavanko smrti. A jaz tako vidim smrt: kot radostno odrešitev, hrepenenje po sreči v onstranstvu, ne pa kot bolečo izkušnjo."

Od sedmih stavkov Rekviema se kot najbolj veličastni pokažejo Pie Jesu, Agnus Dei ter In paradisum, ki so polni bogatih, duhovnih melodij. Delo je poželo številne pohvale, med njimi tudi skladatelja Camilla Saint-Saensa, ki je delo označil za božansko. Prva različica Rekviema je bila izvedena leta 1888, v polni orkestrski zasedbi pa je bilo delo izvedeno tudi na Faurejevem pogrebu leta 1924.

Rdečo nit treh večerov v ljubljanski Operi bo imel zbor z zborovodjo Željko Ulčnik Remic ob podpori orkestra, ki ga bo vodil gostujoči belgijski dirigent Ayrton Desimpelaere, in opernih solistov: sopranistke in prvakinje Martine Zadro, mezzosopranistke Elene Dobravec in baritonista prvaka Jožeta Vidica. Na violončelu bo kot solist nastopal mladi virtuoz Urban Marinko, redni član orkestra ljubljanske Opere.

Režiser Zanella, ki je je tudi sokoreograf, je celotnemu dogajanju na odru dodal še dva baletna para, gostujoča ukrajinska prvaka Anastasio in Denisa Matvienko ter domača solista Matejo Železnik in Lukasa Baremana, "da bi v mističnem vzdušju ganil tudi baletno občinstvo in večeru z gibom dodal piko na i," pravi Zanella, ki je skupaj z Lukasom Zuschlagom pripravil povsem novo koreografijo.