Zgodba se osredotoča na tematiko boja, odpora in svobode. Pripoved, ki ohlapno temelji na zgodovinskih dogodkih, sledi paru francoskih kmetov, ki se vključita v boj proti aristokraciji, in prepleta teme ljubezni, izdaje in domoljubja.
"Vse glasnejši klici po svobodi in odpravi nepravičnega monarhičnega absolutizma, ki so odmevali po pariških ulicah in drugih francoskih mestih leta 1789, so zaradi močnega apela kakor tudi zaradi številnih ideoloških podtonov velikokrat našli pot v umetniške stvaritve. Med njimi ima posebno mesto tudi dramski balet Plameni Pariza, ki ga je leta 1932 na glasbo Borisa Asafjeva ustvaril koreograf Vasilij Vainonen za gledališče Kirov v Leningradu, danes gledališče Mariinsky v Sankt Peterburgu, kasneje pa preselil v moskovsko gledališče Bolšoj. Vainonen je, delujoč v skladu s smernicami v političnem in kulturnem ozračju Sovjetske zveze, ustvaril izrazito domoljubno delo, ki odraža tedanje ideale in počasti duh francoske revolucije," ob premieri sporočajo iz SNG Maribor.
Plameni Pariza so cenjeni zaradi živahne koreografije, dinamičnih ansambelskih prizorov in osupljivih solističnih nastopov. Skozi leta je bil ta balet ponovno uprizarjan in reinterpretiran s strani številnih koreografov in skupin.
"Tudi nadgradnja izvirne koreografije v viziji Mihaila Messererja, ki jo bomo lahko prvič občudovali tudi pri nas, črpa svojo moč iz uporniške drže proti represiji, ki nas tudi (ali predvsem) v kriznem času demokracije uspe prepričati v razsvetljenske ideale svobode, enakosti in bratstva med ljudmi, s čimer utrjuje status priljubljene klasike v baletnem repertoarju," izpostavljajo v mariborskem gledališču.
Za kostume je poskrbela Nora Romanyi, scenograf je Oleg Molchanov, asistent koreografa Attila Szakács, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl in zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak. Sodelovali so tudi baletni mojstri Irena Pasarić, Alenka Ribič in Anton Bogov.
Balet Plameni Pariza, s katerim naj bi v gledališču Kirov obeležili 15. obletnico oktobrske revolucije, je svojo leningrajsko praizvedbo doživel 7. novembra 1932. Scenarij oziroma libreto baleta sta napisala Nikolaj Volkov in Vladimir Dmitrijev po motivih romana Rdeči z Juga provansalskega pisca Felixa Grasa.
"Balet Plameni Pariza Borisa Asafjeva je bil nedvomno pomemben mejnik v sovjetski umetnosti, ki je združil politično angažiranost in umetniško vizijo sovjetskega socialističnega realizma. Kljub kritičnim pogledom zahodnih opazovalcev, ki so balet označevali za zastarelega in prežetega z ideološkimi klišeji, pa je prav ta baletna uprizoritev v nekdanji Sovjetski zvezi dosegla izjemen uspeh, saj je uspela v glasbeno in plesno pripoved vtkati moč kolektiva in revolucionarni zanos. Asafjevovo tesno sodelovanje s koreografom Vainonenom in režiserjem Radlovom ter njegov pristop k glasbeni dramatizaciji sta tako omogočila, da balet tudi v današnjih, bolj subtilnih in svobodnejših reinvencijah ne reflektira zgolj zgodovinskih dogodkov francoske revolucije, temveč tudi ohranja vpogled v kompleksno dinamiko med umetnostjo in politiko v zgodnjem obdobju sovjetske države," je v gledališkem listu zapisal Benjamin Virc.