Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Barbara Hieng Samobor, je igra Pijani "najzahtevnejše in najtežje uprizorljivo delo Viripajeva". Tekst je težko uprizorljiv zato, ker je "navidez lahek, nekateri avtorjevi postopki so na prvi pogled preprosti". A celovečerna pijanost junakov je po njenih besedah "avtorjeva dramaturško laboratorijska tehnika, s pomočjo katere bo proti jutru dobil nek laboratorijski rezultat".

Pijane je označila tudi kot "povest o iskanju ročaja, oprijemke na steni, ki pa na prvi pogled nima niti ene. Človeka pelje v direktno in predrzno konfrontacijo s stvarnikom, v iskanje stvarnika, prespraševanje, ali me sliši, pri čemer Viripajev v njegov obstoj ne dvomi".

Igra se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem izmed današnjih velemest. Nastopa 14 oseb in prav vse so iz različnih razlogov močno pijane. Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti samim sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja, so o predstavi zapisali v gledališču.

Prevajalka Tatjana Stanič je izpostavila problematiko psovanja. Kot je povedala, se je med prevajanjem spraševala, zakaj Viripajev psovke vnaša v ontološko globoke filozofske prizore, in ugotovila, da so pravzaprav izraz stiske in nemoči junakov.

Dramaturginja Eva Mahkovic je poudarila, da pride nezmožnost besede še posebej do izraza v drugem delu besedila, kjer so na eni strani psovke in na drugi strani drug tip diskurza - biblična kvazicitatnost. "Tekst je prepreden s stavki, ki zvenijo kot stavki iz Biblije, ki pa v resnici to niso. Gre za stavke, ki so v naši zavesti, in preko njih skušajo liki najti nekaj, kar bi danes pomenilo smisel," je dodala.

Prvi del predstave je po njenih besedah zelo razdrobljen in je realističen prikaz pijanosti, v drugem delu pa se liki med seboj pomešajo, povežeta jih ulica in noč. Na formalni ravni pa gre za prehod iz dialogov v monologe, skozi katere se kaže nezmožnost njihovega artikuliranja resnice.

Po režiserjevih besedah so šli pri postavljanju predstave na oder v odkrivanje lastne uprizoritvene forme. Kot je poudaril, si predstava prizadeva, "da bi intimne praznine, ki jih razpira pijanost, prerasle na nivo metafore".

Igralec Jožef Ropoša pa je kot težavno izpostavil verodostojno držati pijanost ves večer in pri tem ne pretiravati. Sicer pa ga je, kot je še povedal, presenetila moč tega besedila, ki ga je označil kot "majhno baklo v temnem svetu brezupa".

V predstavi igrajo še Sebastian Cavazza, Ana Penca k.g., Maruša Majer k.g., Viktorija Bencik Emeršič, Jure Henigman, Milan Štefe, Tjaša Železnik, Judita Zidar, Tines Špik k.g., Jaka Lah, Jernej Gašperin, Filip Samobor in Lena Hribar. Scenografka je Petra Veber, kostumografka Mateja Fajt, avtor glasbe Branko Rožman.

Premiera bo v četrtek ob 20. uri na velikem odru MGL.