KOMENTAR lekt. Mite Gustinčič Pahor: Kljub temu pa njegov lik ne deluje negativno ali tragično, nasprotno, včasih celo komično in zabavno. Kljub začetni lahkotnosti, je v nadaljevanju tega prizora, tu najbolj izmed vseh, vidna avtorjeva kritika sodobne švedske družbe. Idris nam postreže s celo vrsto krutih dejanj iz švedske polpretekle zgodovine, ki mečejo črno senco na velikokrat idealizirano švedsko družbo.
Idrisov jezik v splošnem vsebuje več slenga in vulgarizmov kot jezik ostalih likov. V celotnem tekstu, ne samo v Idrisovemu prizoru se pojavljajo kletvice, ki izvirajo iz religioznega. Na splošno je v švedščini taka vrsta kletvic bolj razširjena in vsakdanja kot vulgarne kletvice povezane s spolom. Nasprotno se v slovenščini v nižjem pogovornem jeziku uporablja več vulgarnih kletvic, zato smo se odločili, da besede kot so »hudič«, »pekel« ipd. nadomestimo s kletvicami, ki jih dejansko uporabljamo. Religiozne keltvice so se nam zdele nenaravne in zastarele.
Primer:
IDRIS: Kaj za vraga je bilo zdaj to? (Vad i helvete (= pekel) var det där?) smo nadomestili z Kaj pa je bil to za en šit?
Kot zanimivost velja omeniti naslednji primer, v katerem nismo mogli ohraniti slovničnega sklona iz izvirnika. Tu sklon deluje emfatično:
BLANCA: JAZ bi v uvodu Idrisovega prizora rada tri ure govorila o SVOJIH treh najljubših temah.
ROLF: Ki so?
BLANCA (nejevoljno): Jaz, jaz in še enkrat jaz.
Blancina replika v izvirniku se glasi: Jag. Mig. Och mig själv. ('Jaz. Mene. In sebe.' (?))
V naslednjem primeru se pregibanju zaimkov v slovenščini nismo mogli izogniti:
OLIVIA: JAZ bom povedala nekaj o MENI in MOJI sestri in MENI in o Bogu in o MENI in o SVOJI sestri in o SEBI. Bili sva namreč najboljši prijateljici na celem svetu, JAZ in MOJA sestra in JAZ ...
V švedskem izvirniku:
OLIVIA: JAG tänkte berätta lite om JAG och MIN syster och JAG och Gud och MIG och MIN syster och JAG. Vi var nämligen bästa vänner i hela världen, JAG och MIN syster och JAG ...
Kjer se nam je zdelo primerno, smo uporabili angleške izposojenke npr.: sori, ikzektli, tenx.
(lekt. Mita Gustinčič Pahor)
Idris opazno bolj negotov kot v prejšnjih prizorih.
IDRIS (zašepeta Blanci): Začni.
BLANCA: JAZ bi v uvodu Idrisovega prizora rada tri ure govorila o SVOJIH treh najljubših temah.
ROLF: Ki so?
BLANCA (nejevoljno): Jaz, jaz in še enkrat jaz. (se ne drži scenarija) Mi je prav žal, ampak ta replika mi ni všeč.
IDRIS: Zakaj ne? Saj je vendar kristalno jasna.
BLANCA: In kaj naj bi pomenila?
ROLF: Ali jo lahko črtamo, Idris?
BLANCA: Mislim, da namiguje, da sem malo … ne vem.
ROLF (Idrisu): Ali je v redu, če jo preskočimo?
IDRIS: Sam pol mora obljubiti, da bo povedala vse druge replike.
ROLF: Saj obljubiš? A ne, Blanca? To je Idrisov prizor in moramo sodelovati. Kotekipa. Kot dream team. Okej? Recite R!
Vsi ignorirajo Rolfa.
ROLF: Recite O!
Vsi ignorirajo Rolfa.
IDRIS: Nato se tisti, ki igra Idrisa, postavi na sredino odra in nagovori občinstvo.
ROLF: In si to ti? Drugače bi lahko jaz …
IDRIS (prekine): Vem, kaj mislite. Mislite, da sem se začel ukvarjati z gledališčem zato, da bi postal slaven. Mislite, da sem tukaj zato, da bom igral vloge mafijcev in se potikal po Hollywoodu.
OLIVIA/PACINO: Sayshello to my little friend!
IDRIS: Kaj pa je bil to za en šit?
OLIVIA: Scarface?
IDRIS: Zvenela si kot raca. Si gledala film? A zna kdo oponašati Pacina?
SANOJ dvigne roko. IDRIS ga/jo ignorira.
IDRIS: Itak. Takole: »Thay chello to mah lil friend!«
OLIVIA ponovno poskusi. IDRIS zavzdihne.
IDRIS: Mislite, da sem se začel ukvarjati s teatrom zato, da se bom lahko s kabrioleti in bejbami zgoraj brez vozil okoli po sončni Kaliforniji. Mislite, da sem tako egocentralističen kot Blanca?
BLANCA: Jaz bom povedala nekaj o meni in moji sestri in meni in … (se ne drži scenarija). Tu je še ena replika. Ne bom je povedala.
ROLF: Zakaj?
OLIVIA: Ker je resnična?
IDRIS: Ikzektli.
BLANCA: Ne, ker je žaljiva.
IDRIS: Valjda jo mora povedati, kajne Rolf?
BLANCA: A ti res nič ne razumeš?
IDRIS (oponaša BLANCO): »Saj so samo besede.«
BLANCA: Kako samo besede?
IDRIS: V vaših prizorih sem povedal vse kar sem moral (premor). Pizda, rekel sem celo: »Oh, Rolf, ti nisi tak kot vsi drugi učitelji.«
OLIVIA (utrujeno): Povej že.
BLANCA: Ne.
IDRIS: Daj, zini že!
IDRIS napade BLANCO in jo poskuša prisiliti, da izreče svojo repliko. Zgrabi jo za čeljust in ji premika usta, kot da je lutka.
IDRIS: »Jaz bom povedala nekaj o meni in moji sestri in meni …«
Prerivanje. ROLF in SANOJ ju spravita narazen. Tišina.
ROLF: Lahko gremo naprej?
OLIVIA (da se prikupi IDRISU): Bom jaz.
IDRIS: Kaj?
OLIVIA: Jaz jih lahko povem. Njene replike. Če želiš.
IDRIS: Začni.
OLIVIA: Jaz bom povedala nekaj o MENI in MOJI sestri in MENI in Bogu in o MENI in o
SVOJI sestri in o SEBI. Bili sva namreč najboljši prijateljici na celem svetu, JAZ in MOJA sestra in JAZ…
IDRIS: Seveda. Bili sta kot rit in srajca. Aja, Blanca. A ni bila tisto tam tvoja sestra?
OLIVIA: Kaj?
IDRIS: Tista tam na invalidskem vozičku, ki te je pozdravila?
OLIVIA: Tista? Haha, a res to misliš? Da bi tista tam bila moja sestra? Ta gnusoba, ki se slini in prdi …?
BLANCA: Tiho!
IDRIS: Ej, Blanca. Danes sem v centru srečal tvojo sestro.
OLIVIA: Koga?
IDRIS: Tvojo sestro. Dolores.
OLIVIA: Ne poznam nobene Dolores.
IDRIS: No, saj veš. Dolores. Sedela je pred trgovino s svojimi srečkami in …
OLIVIA: Hm … Dolores, praviš? Zdi se mi znano.
IDRIS: Daj, nehaj že. Ne blefiraj. Česa te je sram?
BLANCA IN OLIVIA: Ni me sram!
IDRIS: Zakaj potem nič ne narediš, kadar vrezujejo » kripelj prizadet« na njeno omarico?
BLANCA IN OLIVIA: Bedarija.
IDRIS: Zakaj je v jedilnici nikoli ne pozdraviš?
BLANCA: Včasih sem jo.
OLIVIA: Ker se je sramujem?
BLANCA: Ne, ne, ne.
OLIVIA: Ker jo sovražim?
BLANCA: Ne, ne, ne.
OLIVIA: Ker je ona vse, kar najbolj preziram.
Premor.
SANOJ: Začne nemo oponašati Olivijino repliko, ne da bi se kdo zmenil za to.
OLIVIA (vzame zalet): Ker me boli glava ob misli na umazanijo in njene skuštrane lase in posrane rjuhe in ker sem čutila iskreno olajšanje tistega dne, ko me je poklicala mama in mi povedala, da je vsega konec, in spomnim se, da sem odšla na ulico in poskusila iztisniti solze iz sebe, dokler me ni v želodcu prijel krč, ampak vse, kar sem čutila, je bila lahkotnost mojih korakov, kot bi jadrala nekaj decimetrov nad tlemi.
BLANCA (istočasno): Tiho, tiho, tiho, TIHO!
Premor.
ROLF: Idris. Mogoče bi ... Saj veš. Šli naprej.
IDRIS (občinstvu): Prisežem. Blanca je točno taka kot vsi ostali.
BLANCA: Govoriš bedarije.
IDRIS (občinstvu): Jaz sem čisto nasprotje. Jaz se nisem začel ukvarjati z gledališčem, da bi se pretvarjal. Jaz se ukvarjam z gledališčem, da bi preživel v življenju. Ko sem bil mlajši, nisem imel nobene kontrole. Nisem se znal osredotočiti. Ves čas je grozil kaos. Ena sama zbadljiva beseda in že … (nenadoma agresivno) A se je kdo zasmejal? Priznajte, da se je nekdo zarežal, kdo je bil to?
ROLF: Pomiri se, Idris. Nihče se ni smejal. Kar nadaljuj.
IDRIS: Ja, torej. Tako je bilo. Ves čas. Občutek, da se ti nekdo smeje za hrbtom. Odkašljevanje, posmehovanje, kazanje s prstom. In šepetanje. Šepetanje je bilonajhujše.
ROLF, OLIVIA, BLANCA, SANOJ se pripravijo na pričetek igranja svojih vlog.
BLANCA/ŠEPETALKA: HAHA, poglejte reveža Idrisa, tega, ki ima fejk Lacoste majice z narobe obrnjenim krokodilom.
ROLF/UČITELJ ZGODOVINE: HAHA, ne dragi tepček Idris, obdobje jure se ne imenuje jura, zato ker bi arheologi vzeli ime iz Jurskega parka.
OLIVIA/ZBADLJIVKA: HAHA, tam je bebavi Idris, tisti, ki snifa plin in ima dva brata na hladnem.
SANOJ: HAHA, tam …
IDRIS (ga prekine): Drži gobec! Ves čas sem jaz tisti, ki steguje vrat, da bi uspel videti kdo, kje, zakaj. KAJ HOČETE OD MENE?
ROLF, BLANCA, OLIVIA, SANOJ si požvižgavajo, kot da se jih nič ne tiče, in se prijazno smejijo.
ROLF (veselo, citira Sanjsko igro): Škoda ljudi.
IDRIS jezno strmi v ROLFA.
IDRIS: Ves čas. Takoj ko pogledam tja, spremenijo obraze.
BLANCA: Oprostite, ampak kakšno zvezo ima to s temo igre?
IDRIS: Takšno: Tudi jaz po navadi sanjam o Bogu. Ampak moj Bog je totalno drugačen od tistih v prejšnjih prizorih. Moj Bog nima angelov in svetih Petrov. Moj Bog nima brade. Moj Bog se sploh ne imenuje Bog!
OLIVIA: Kako pa mu je pol ime?
IDRIS: Ime sploh ni važno.
OLIVIA: Ampak, če ga bom igrala, moram vedeti vsaj to, kako mu je ime, a ne Rolf?
IDRIS: Lahko mu rečemo Bog, če želiš. Samo jaz imam poseben vzdevek zanj.
BLANCA: Ki je …?
IDRIS: Samo, če se ne boste smejali.
OLIVIA: Obljubimo.
IDRIS: Nekaj zamomlja.
BLANCA: Kaj?
IDRIS: MC Hammer. Ponavadi si ga predstavljam kot MC Hammerja.
SANOJ je edini/edina, ki bruhne v smeh; obžaluje, ko vidi Idrisov pogled.
ROLF: MC Hammer? Saj njega pa poznam.
BLANCA: Zakaj ravno MC Hammer?
ROLF (zapoje): Dumdumdumdum-dumdum … Can´t touch this. Saj to je on, a ne?
IDRIS: Ker ko sem bil majhen, sem večkrat sanjal o Bogu in sem ga povezal s to pesmijo, saj veste … Ko je fural svoj …
OLIVIA/MC HAMMER: STOP! Hammer time!
IDRIS: Točno tako. Tako sem si predstavljal Boga.
ROLF: Genialna plata, če mene vprašate.
IDRIS: Da bo kmalu … kadarkoli … zarjovel …
OLIVIA/MC HAMMER: STOP!
IDRIS: In začel izkoreninjati vse nepravičnosti s svojim hamerjem …
OLIVIA/MC HAMMER: HAMMER TIME!
IDRIS: Točno tako.
OLIVIA/MC HAMMER: Od zdaj naprej smo v drugem svetu. Skapirajte to!
IDRIS: Torej …v prvem prizoru je dobil idejo, da ustvari zrak, ljudi, povodne konje in Dolores.
BLANCA: Ne pozabi mene!
IDRIS: Ja? Povodne konje.
ROLF: PP! PP!
IDRIS: V naslednjem sanjskem prizoru smo v sedanjosti. Bog si je obril brado in odjebal svoje angele, ki jih je zamenjal z brhkimi plesalkami.
BLANCA, SANOJ in ROLF se postavijo v vloge zvijajočih se plesalk.
SANOJ se privaja temu, da igra samo (ne)vloge brez replik. Verjetno zato, ker bo kmalu na vrsti Sanojev sanjski prizor. Maščevanje se bliža.
BLANCA/PLESALKA: Povej, kaj se dogaja, MC?
ROLF/PLESALKA: Ja, povej nam. Zdiš se nekam potrt.
OLIVIA/MC HAMMER: Ja, moje drage plesalke. Tako je to. Svet je vedno bolj nepravičen.
ROLF/ PLESALKA: Kako to misliš?
BLANCA/PLESALKA: O kakšnih nepravičnostih govoriš, Big Daddy?
OLIVIA/MC HAMMER: Vsepovsod so. Svet, ki sem ga ustvaril, se utaplja v diskriminaciji, revščini in rasizmu.
ROLF/PLESALKA: Kljub vsemu obstaja ena država, ki je še pravična.
OLIVIA/MC HAMMER: Katera, honey sugar pie?
ROLF/PLESALKA: Švedska!
OLIVIA/MC HAMMER: Švedska? Ja! Dajmo skočit v preobleke in se spustit dol do Švedske in preverit, kako je s tisto prekrasno Dolores, ki sem jo ustvaril v prejšnjem prizoru.
MC HAMMER in PLESALKE se spustijo na Švedsko preoblečeni v Švede.
OLIVIA/MC HAMMER: Izberimo kar eno naključno osebo. Na primer tistega postavnega moškega tam. Oprostite, kako vam je ime?
IDRIS: Idris! Kaj! A si to ti? MC Hammer?
OLIVIA/MC HAMMER: Ja. Kao. Približno. V glavnem. Malo smo radovedni … Poznate dekle, ki naj bi živelo tu v mestu in se imenuje Dolores?
IDRIS: Seveda. Dolores na vozičku. Blancina sestra?
OLIVIA/MC HAMMER: Točno!
IDRIS: Ona je mrtva, stari. Že nekaj let.
BLANCA/PLESALKA: Kdo jo je ubil?
IDRIS: Ta država jo je ubila. Z rasistično Švedsko ni šale.
ROLF/PLESALKA (se ne drži scenarija): Ampak, a niste v tej državi že zelo napredovali, kar se tiče enakopravnosti med spoloma in demokracije? Človek bi lahko rekel, da so vsi tako boječe politično korektni, da se je izraz diskriminacija že skoraj obrabil.
OLIVIA/MC HAMMER (zašepeta Rolfu): Halo, plesalka?
ROLF/ PLESALKA: Ampak ali ni tako? Da so v današnji Švedski najbolj diskriminirani belci iz srednjega razreda? Še posebej, če se poskušajo preživljati kot igralci.
OLIVIA/MC HAMMER: Ne postavljaj tako zavajajočih vprašanj, plesalka!
ROLF/ PLESALKA: Ampak jaz sem tako prekleto sit tega pritoževanja nad Švedsko! Ne poznam nobene druge države, ki bi bila bolj nevtralna, odprta, enakopravna…
OLIVIA/MC HAMMER: Kaj zaboga, daj no, Rolfič. Drži se scenarija!
ROLF/ PLESALKA (citira Sanjsko igro): Samo to: Ne prepiraj se z Bogom!
IDRIS: Nekaj vam bom povedal o tej deželi.
BLANCA je vse bolj navdušena nad Idrisovim izbruhom, OLIVIA opazno nevoščljiva.
IDRIS: Dolores je sovražila to državo, ker jo je izžela. Tudi jaz čutim tako. Ta država je prisilni jopič. Ta kurčeva država je ena sama zbrka strahopetstva, sleparjenja in kompromisov.
ROLF/PLESALKA: A tako se bomo šli?
OLIVIA/MC HAMMER: TIHO plesalka! Spomni se pakta poslušanja!
ROLF/PLESALKA: Sori.
IDRIS: Želite morda en voden ogled te države zanikanja?
OLIVIA/MC HAMMER: Hja, zakaj pa ne?
IDRIS: Začnemo lahko … tukaj zadaj. Tukaj, stopite previdno po tej…, tako… A bo šlo? Dobro. Tukaj imamo torej nekaj zarjavelih tovornih vlakov.
OLIVIA/MC HAMMER: Aja?
IDRIS: Ja.
OLIVIA/MC HAMMER: Ja?
IDRIS: Če dobro pogledate, lahko vidite, da to tukaj torej NISO tisti vlaki, ki so med drugo svetovno vojno vozili križem kražem po Švedski. In NISO vozili jekla in železa v nacistično Nemčijo.
OLIVIA/MC HAMMER: Zakaj torej?
IDRIS: In da bi naj izvoz jekla predstavljal 90% naše zunanje trgovine je čista laž. Ne ne, tukaj smo bili nevtralni! Tako je to.
BLANCA/PLESALKA: Kako dobro.
IDRIS: Ja, seveda je. In tam… Vidite tisti kup potnih listov?
OLIVIA/MC HAMMER: Ja?
IDRIS: Tisto torej NISO potni listi, ki naj bi jih Nemčija uvedla po švedski zahtevi že pred drugo svetovno vojno. Potne liste, ki naj bi jih po švedskih navodilih označili z vidnim J, če je bila oseba Jud. Potni list, ki je Judom praktično onemogočil, da bi našli zatočišče na Švedskem.
BLANCA/PLESALKA: Ampak, saj so vsi označeni z J.
IDRIS: Ja, morda pa sploh ne označuje Juda. Morda pomeni junak? Ali pa j … j … Kaj praviš ti zamaščena plesalka, imaš kakšen predlog?
ROLF nekaj zamrmra.
IDRIS: Apppappapp. Spomni se NM pravila. Nič mrmranja. In kmalu so se zakoni spremenili, tako da so tudi Judje lahko prišli na Švedsko. Že leta 1942, pravzaprav. Saj razumete?
OLIVIA/MC HAMMER: Kaj?
IDRIS: Kakšno dolgo zgodovino odprtosti imamo v naši deželi. Samo 12 let pozneje smo dovolili vstop še Ciganom!
ROLF/PLESALKA: Ali bo kmalu konec tega vodenega ogleda? Postaja monotono.
IDRIS: In tu zadaj, na levi, lahko vidite posebno barako, kjer NE zbiramo krikov 63. 000 ljudi, ki jih švedska država NI prisilno sterilizirala.
OLIVIA/MC HAMMER: Nobene prisilne sterilizacije torej?
IDRIS: Absolutno ne! In tudi če je obstajala, smo jo prepovedali davno pred letom 1977.
OLIVIA/MC HAMMER: Kako dobro.
BLANCA/PLESALKA: Kdaj so jo torej prepovedali?
IDRIS: 1976.
ROLF/PLESALKA: (pretirano zeha) A ni zdaj enkrat odmor?
IDRIS: In tukaj, to letalo od CIE tudi NI tisto letalo, v katerem je švedska varnostna policija peljala Muhammada Zerija in Ahmeda Agiza. Niso jih tukaj predali CII, ki jim je razrezala oblačila, jim potisnila svečke v rit, jim nadela plenice in jih poslala nazaj dol v egipčanski režim, ki je na široko odprl svoje mučiteljske roke. Ne, ne, ne.
ROLF/PLESALKA: Če smem …
IDRIS: In končno. Naš zadnji postanek pred trgovino s spominki! Zapor Kumla. To je torej kraj, kamor NISMO zaprli Idrisovih bratov, borcev za svobodo in to NE zato, ker ne bi imela sredstev za odvetnika in ker samo sumimo, da je eden od njih kriv. Mislimo. Semkaj Idris NE zahaja vikend za vikendom in tukaj njegova brata NE trohnita in tukaj Idris nikoli NIKOLI ne stoji pred zidom in joče in smrka in razmišlja o tem, da se bosta njegova brata zagotovo spremenila iz dobrovoljčkov v bledoličneža z otečenimi venami in zgubanimi podočnjaki.
Premor.
ROLF (citira Sanjsko igro): Škoda ljudi.
IDRIS: Lahko nehaš to govorit?
ROLF: Oprosti! Če lahko samo malo prekinem … Ta prizor je zelo dober, Idris. Resnično. Izredno … močno.
IDRIS (polaskano): Priznaj, konec je zakon!
ROLF (prelista do konca prizora, prebere): Hm … »Prizor se konča tako, da Idrisova brata spustijo iz zapora. Na občinstvo se ulije ploha nafte in krvi in ameriški predsednik in švedski premier hm ... se natepavata od zadaj na Abbin komad The Winner Takes It All.« Hm … izredno prefinjeno.
IDRIS (veselo): Hvala. Tenx.
ROLF: Vse je zelo dobro. Res. Ampak razmišljam ... In to je samo predlog ... Kaj bi se zgodilo, če bi se Idris, ta, ki se izpostavi, ki vodi, ki je nekakšen častnik naše Sanjske igre, zaljubil? Takole si to predstavljam ... Take it away, MC HAMMER.
OLIVIA/MC HAMMER: Ne, ne! Tako nepravičen pa svet spet ne more biti. Čas je za ... Veste kaj? STOP!
VSI: HAMMER TIME!
ROLF/DEMONSKI REŽISER: Pred sabo vidim ... dvigalo. Ja. Dvigalo. Za popizdit ozko dvigalo. Moreče klavstrofobično. In v njem stoji Blanca. Smrka zaradi smrti svoje sestre. Življenjska muka. Tišina. Tema. Smrt. Demoni. In noter vstopi ... Idris. Izvolita.
BLANCA in IDRIS nejevoljno stojita v dvigalu, pritisnjena drug ob drugega.
IDRIS: Aha? Kaj se zgodi pol?
ROLF: Počasi Idris.
MC HAMMER se zbere in na Rolfov znak pošlje strelo, ki ustavi dvigalo, kar vidimo po Idrisovih in Blancinih gibih. Idris in Blanca se morata znajti v situaciji in improvizirati. Najprej sta okorna, nato se vedno bolj vživita v svoji vlogi.
IDRIS: Aha. Dvigajo se je ustavilo. Tipično.
BLANCA: Ja, res tipično.
IDRIS: Tipično, da dvigalo obtiči …
Premor.
IDRIS: A se ti mudi?
BLANCA: Ne, niti ne. Ali precej. V bistvu ne vem.
IDRIS: Jaz tudi ne.
Premor. Pričneta istočasno govoriti.
BLANCA: To ...
IDRIS: Kaj ...
BLANCA: Ti začni ...
IDRIS: Ti začni …
BLANCA: Ne ti ...
IDRIS: Ne ti ...
IDRIS: Ja kaj pa je to?
BLANCA (pokaže svojo broško): Pingvin. To je moja najljubša žival.
IDRIS: Tudi meni so všeč pingvini.
Premor.
IDRIS: In všeč mi je ... em ... jesti ravno prav stopljen sladoled.
BLANCA: Kaj? To sva počeli tudi midve z Dolores!
IDRIS: In obožujem vonj po bencinu in sunkovito odgrinjanje težkih zaves in in ...
BLANCA: Midve tudi!
IDRIS: In TV reklame za mobi melodije.
BLANCA: Ne, hočeš reči, da sovražiš takšne reklame, ali ne?
IDRIS: Ja, jasno. Še posebej, ko jih predvajajo dvakrat po vrsti.
BLANCA: Midve tudi!
IDRIS: Se pa rad smejim besedam, ki zvenijo preverzno, čeprav to sploh niso.
BLANCA: Kot na primer ... »peanuts«?
IDRIS: Točno. Ali »cockpit«.
BLANCA: Ali »Dixi Chicks«.
IDRIS: Ali »Bangkok«.
BLANCA in IDRIS zasanjano gledata drug drugega.
ROLF (citira Sanjsko igro): Ja, življenje je težko. Ampak ljubezen premaga vse!
BLANCA in IDRIS se še vedno gledata.
ROLF (nevoščljivo): Stop! Dobro, čisto v redu, treba je še izpiliti, ampak vseeno je na nek način očarljivo.
BLANCA in IDRIS zasanjano gledata drug drugega.
ROLF (občinstvu, citira uvodno besedo Sanjske igre): In sedaj se vsi veselimo Olivijinega razburljivega nadaljevanja te drame, kjer »čas in prostor ne obstajata več …« Kjer »resničnost prispeva samo neznatno osnovo, iz katere snuje domišljija naprej in tke nove vzorce …«
Premor.
ROLF (vedno bolj teatralno): Kjer je vse »preplet spominov, doživetij, čistih izmišljij, nesmislov in improvizacij.«
Premor.
ROLF: »Nad vsem tem pa je ena sama zavest, zavest sanjača.«
BLANCA: A boš kmalu gotov?
ROLF: Ja. Oprosti.
IDRIS (zašepeta OLIVIJI): Pst ... Yo, Hammer ... Tisto, kar sem izjavil na začetku, da si ne želim kariere v Hollywoodu. Saj veš, da teoretično ne bi imel nič PROTI, da ...
OLIVIA: Kaj bluziš, stari?
IDRIS: Eh. Nič. Sori.