Predstava prinaša dramatizacijo znanega romana Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki govori o prepletanju usod štirih družin v obdobju med letoma 1805 in 1813 v Rusiji. "Danes beremo Vojno in mir na naših prostorih, kjer so spomini na balkansko vojno zelo prisotni, rane še vedno odprte. Dejansko je čudovit izziv, še posebej na Hrvaškem, kjer je to še bolj izrazito kot v Sloveniji, ponovno preveriti stanje duha in stanje, v katerem smo danes," je na novinarski konferenci v Mariboru dejal Pandur.

Avtor dramatizacije je Darko Lukić, dramaturginja je Livija Pandur, scenograf skupina Numen, kostumografka Danica Dedijer, avtorja glasbe pa Boris Benko in Primož Hladnik iz dua Silence. V igralski zasedbi je skoraj celoten ansambel HNK, med njimi Zrinka Cvitešič, znana tudi kot filmska igralka, ter Livio Bandurina, ki je s Pandurjem sodeloval že v času njegovega vodenja Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med igralci je edina Slovenka Milena Zupančič, za katero je to prvo sodelovanje tako s HNK kot s Tomažem Pandurjem.

Predstava je bila premierno izvedena 14. oktobra lani v Zagrebu in je po besedah direktorice HNK Ane Lederer navdušila hrvaško javnost. "Vsi poskusi izmišljenih škandalov so ostali v senci njene umetniške veličine," je dejala.

Veliko se je o predstavi govorilo tudi v Sloveniji, predvsem pa je bilo v medijih veliko črnila prelitega o vlogi Pandurja v EPK, kar je naposled pripeljalo do njegovega umika iz projekta. Pandur danes pravi, da mu ni žal, da je dve leti pomagal soustvarjati idejo EPK. "Skupaj smo snovali idejo o konceptu mesta v prihodnosti in moram reči, da mi ni žal, čeprav se koncepti in ideje tako kot vse spreminjajo in danes živimo oziroma živite nek drug EPK, kot smo si ga na začetku zamišljali," je dejal.

Priznal je, da so danes časi drugačni. "Naš EPK je bil zastavljen zelo velikopotezno, računajoč na popolno pripravljenost mesta in popolno pripravljenost države, da se odzoveta na takšno zgodovinsko priložnost. Danes je EPK prilagojen možnostim, resničnosti in verjetno potrebam mesta in države v tem trenutku," je ocenil.

Da je čas, da se "trezno" pogleda na delo in vlogo Tomaža Pandurja, je opozoril tudi programski vodja EPK Mitja Čander. "Brez Tomaževega vstopa v dogajanje EPK ne bi bilo ambicioznosti in tovrstne svetovljanske dimenzije, ki smo ji kasneje sledili tudi drugi ustvarjalci EPK," je dejal.

Poudaril je, da je Pandur daleč najbolj prepoznaven slovenski režiser v mednarodnem kontekstu, "ne glede na to, kaj si kdo misli" o njegovi estetiki in delu. Prav tako je bil idejni vodja projektov Kulturne ambasade in Severni sij, ki se v okviru EPK že udejanjajo, ter pobudnik ideje za novo prizorišče uprizoritvenih umetnosti, ki bi Mariboru po Čandrovem mnenju "na dolgi rok prineslo izjemen preboj". "Ponosni smo, da je del programa EPK tudi njegova velika produkcija Vojna in mir. Veliko se je pisalo o tej predstavi, a mislim, da je čas, da se soočimo s tem, da gre za vrhunski umetniški dogodek," je še dodal Čander.