Nevenka Koprivšek je uvodoma spomnila, da je primer Stare elektrarne - Elektro Ljubljana eden redkih primerov plodnega sodelovanja med gospodarstvom, državo, mestom in umetniki in velja za model dobre prakse. Že v 80. in 90. letih so prostor odkrili umetniki in ga začeli napolnjevati z umetniškimi vsebinami, leta 2003 so stavbo prenovili, dvorano pa odprli leta 2004 s festivalom Mladi levi.
Minister za kulturo Tone Peršak je pojasnil, da je do zamika ureditve legalnega statusa in financiranja Stare elektrarne, ki je Bunker za določeno obdobje pahnilo v negotovost, prišlo zgolj zato, ker so za spremembe zakonov - v tem primeru Zujika - predvideni določeni roki. Dodal je, da so že njegovi predhodniki in on sam v prostoru Stare elektrarne prepoznali dodano vrednost, Bunker pa se je s svojim dosedanjim delovanjem izkazal kot prepoznaven in vreden partner za sodelovanje. Pohvalil je tudi podjetje Elektro Ljubljana, ki je za kulturo izkazal izjemno razumevanje.
Vodja oddelka za kulturo na ljubljanski občini Mateja Demšič je poudarila, da se je pod vodstvom Bunkerja Stara Elektrarna spremenila v enega najbolj energičnih prostorov v mestu, ki se poleg umetniški produkciji posveča tudi izpostavljanju družbeno-kritičnih tem in vzpostavlja dialog med različnimi skupnostmi. Posebej jo veseli, da so se zelo angažirali na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je dodal, da primer Stare elektrarne razbija stereotip, da so tehniki oddaljeni od kulture in verjame, da s sodelovanjem dokazujejo svojo družbeno zavednost. Napovedal je, da do 120. obletnice začetka gradnje stavbe ljubljanske mestne elektrarne načrtujejo tudi obnovo objektov v bližini glavne zgradbe.
Vodja programa Mojca Jug je napovedala, da se v sezoni 2017/2018 obetajo premiere projektov Irene Tomažin, Matjaža Fariča, tandema Kitch in Vie Negative, ponavljali bodo nekatere projekte iz minulih let, v produkciji Bunkerja pa pripravljajo premiero novih predstav Mareta Bulca in skupine Beton Ltd. Avgusta se vrača festival Mladi levi. V dvorani vadijo tudi številne skupine, prav tako pa tam potekajo srečanja in konference - trenutno konferenca Flanders - Balkan Express.
Po besedah vodje razvojnih projektov Alme R. Selimović si bodo v prihodnjih letih prizadevali za pridobitev novih občinstev in nadaljevali z aktivnostmi na področju kulturne vzgoje. Mladim bodo med drugim omogočili kuriranje dogodkov, kot novost pa bodo vzpostavili kritiško platformo. Radi bi razvili tudi model nanoturizma na Taboru, kjer so se že tesno povezali z lokalno skupnostjo.
Nevenka Koprivšek je, kljub veselju, da bodo še prihodnjih pet let upravljali s prostori elektrarne, opomnila na težke pogoje delovanja umetnikov na nevladni sceni, s katerimi tudi sami sodelujejo. Ti po njenih besedah še danes čutijo posledice gospodarske krize, kar vodi v vse večji prekariat. Sama si zanje želi resničnega programskega upravljanja, kar bi s seboj potegnilo potegnilo določena sredstva, ki jih trenutno nimajo.
Med gosti včerajšnje predstavitve so bili tudi umetniki, s katerimi sodelujejo v Bunkerju. Med njimi režiser in umetniški vodja Vie Negative Bojan Jablanovec, ki je predstavil pobudo za vzpostavitev formalnih pogojev in zagotovitev finančnih sredstev za ustanovitev centra sodobnih scenskih umetnosti, potencialno kar v prostorih Stare elektrarne.
Minister Peršak je povedal, da se v procesu oblikovanja novega Nacionalnega programa za kulturo ukvarjajo s podobno zamislijo, v smeri, da bi izbrani dejavnosti za določeno obdobje podali neke vrste pooblastilo za delovanje z možnostjo podaljšanja. Tako bi ta dejavnost pridobila zagotovilo, da lahko obstoji vsaj nekaj let, ne pa da je odvisna od vsakoletnih razpisov, je pojasnil minister.