Številne rešitve v predlog zakona o interventnih ukrepih, ki ga je v soboto potrdila vlada, predstavljajo dobro osnovo in dejansko naslavljajo težave, s katerimi se ali se bodo soočali praktično vsi, še posebej pa samozaposleni in področje kulture, so danes sporočili iz društva, ki združuje nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi z različnih področij. V zvezi s tem pozdravljajo tudi posebno rešitev za področje kulture, kot je zapisana v 85. členu predloga zakona, saj da samozaposlenim v kulturi dejansko lajša postopek podaljševanja pravice do plačila prispevkov.
Predlagajo pa dopolnila k nekaterim členom. Pri pogojih za pridobitev pomoči menijo, da ni dobro, da se prihodke opredeljuje na polletja (več kot 20-odstotni padec v prvem in ne več kot 20-odstotno rast v drugem polletju glede na lani), ker da bi se tako kaznovalo uspešno poslovanje, kot je npr. zagotovilo večjega naročila ali pa v primeru nevladnih organizacij začetek večjega mednarodnega projekta. Zavzemajo se tudi za to, da bi se morebitno presežno pomoč vračalo brezobrestno.
Ker številni posamezniki, še posebej na področju kulture, delujejo v različnih razmerjih, kar pomeni, da so pogosto delno zaposleni in delno samozaposleni, po mnenju društva ni nobenega razloga, da bi se pomoč odreklo tistim, ki so delno samozaposleni. Tako predlagajo, da bi med upravičence spadali tudi samozaposleni, ki so iz naslova dejavnosti zavarovani za krajši delovni čas od polnega, pomoč pa bi dobili proporcionalno glede na obseg zavarovanja.
Pri opredelitvah upravičenosti do pomoči bi dodali, da se za nezmožnost opravljanja dejavnosti šteje tudi primer, ko samozaposleni varuje doma otroka, mlajšega od 12 let, zaradi zaprtja šol in vrtcev. To pravico bi lahko izkoristil eden od staršev oz. skrbnikov.
Predlagajo tudi drugačen način beleženja izpada dohodkov samozaposlenih, in sicer naj bi to na letni ravni, ne mesečni, saj so nekatera dela izrazito sezonska. Kriza ne bo zgolj v mesecih, ki jih omenja zakon (marec, april, maj), pač pa bodo posledice daljše, menijo. Tako predlagajo, da bi bil posameznik upravičen do temeljnega prihodka v primeru, da v letu 2020 ne bi presegel svojih povprečnih letnih prihodkov zadnjih dveh let, pri čemer bi se temeljni dohodek, izplačan po tem zakonu, in plačani prispevki šteli v to vsoto.
V komentarju so izpostavili tudi nekatere druge rešitve, ki bi dodatno lahko blažile specifične težave na področju kulture, a predvidevajo, da bo ta segment z dodatnimi ukrepi nagovorjen v drugem svežnju ukrepov. Govorijo predvsem o skladu za nepovratna sredstva, o štipendijah, s katerimi bi ustvarjalke in ustvarjalci lahko premostili težavno obdobje, ter o ureditvi obdobja izvajanja programov in projektov.
Celoten komentar lahko preberete tu.