Predstava nakazuje na izginevanje podob, občutkov in notranjih stanj ter na poskus njihove revitalizacije, ki se dogajajo skozi proces nenehnega izgubljanja in ponovnega sestavljanja lastne intime. Ta poteka na tanki črti med osebnim in socialnim.

"Prostor skupnega bivanja je na tej razmejitvi reduciran na disfunkcionalni izraz, v katerem sta jezik in telo, medtem ko prehajata iz ene oblike v drugo, raztrgana na koščke - vse dokler njune podobe ne postanejo disfigurirane, dokler se popolnoma ne zabrišejo, zbledijo," so o predstavi zapisali v Plesni izbi Maribor.

Pozicija posameznika ves čas niha med izolacijo in stopitvijo z množico, med utopičnim in realnim, med strahom in pogumom, med krivdo in katarzo. V telesih je namreč vedno že vpisan spomin in razkroj nekega prostora in časa, ob čemer je tisto, kar še vedno gradi skupnost, naša intimna želja, da se bližina lahko še vedno zgodi.

Soustvarjalci plesne predstave, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor, so Mojca Kasjak, Katja Kosi, Jure Masten in April Veselko, dramaturgija je Andreja Kopač, asistentka koreografije Lada Petrovski Ternovšek. V predstavi bo uporabljena glasba Thomasa Könerja. Besedilo te postavlja vprašanja, kot so, kaj so postali naši spomini, kaj lahko še delimo ter kako deliti odsotnosti, ki obujajo, pozivajo in ne pozabljajo.

Predstavo si bo mogoče ogledati še v petek v Lutkovnem gledališču Maribor ter 7. januarja v Plesnem teatru Ljubljana.