Renato Zanella se je začel plesno izobraževati v Veroni, potem pa je šolanje nadaljeval v Cannesu. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli, leta 1985 pa je odšel v ansambel Stuttgartskega baleta, ki ga je po Johnu Cranku vodila Marcia Haydee. Ta ga je leta 1993, potem ko je ustvaril serijo kreacij - Die andere Seite, Triptychon, Stati d'animo, Empty Place, Black Angels, Man im Schatten in Mata Hari - imenovala za rezidenčnega koreografa.
Kot so zapisali v ljubljanski operno-baletni hiši, je bil to zanj začetek mednarodne kariere in ustvarjanja koreografij za številne priznane ansamble, kot so Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, Berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Opera v Rimu, Gledališče San Carlo v Neaplju in Ballet San Francisco.
Do leta 2005 je kot vodja baletnega ansambla Dunajske državne opere na tamkajšnjem odru postavil skoraj 40 svojih koreografij, od kratkih do celovečernih stvaritev: Wolfgang Amadee, Hrestač, Straussova Pepelka, Spartak in enodejanke Alles Walzer, Posvetitev pomladi, Bolero, Renard in Petruška.
Tamkajšnji ansambel je preobrazil v kolektiv, ki je svoje plesalce lahko zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona, pa tudi klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. "Ljubitelji baleta so cenili njegov izjemen občutek za ravnovesje med pomembnim klasičnim repertoarjem, njegovimi avtorskimi kreacijami in novoklasičnim repertoarjem," so poudarili v ljubljanski Operi.
Priložnosti je ponudil tudi mladim, veliko pozornost pa je namenjal tudi izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev, ki se šolajo v baletni šoli državne opere in ki jo je vodil med letoma 2001 in 2005. Med letoma 2011 in 2015 je bil direktor baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 direktor baleta Arene v Veroni, med letoma 2016 in 2017 pa direktor Nacionalnega baleta v Bukarešti. Od februarja 2018 dalje vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v St. Poeltnu.
Leta 2009 se je posvetil operi. Na festivalu Attersee Klassik je bil deležen dobre kritike na postavitev Mozartove opere Cosi fan tutte. Leta 2010 je režiral Carmen, Traviato, Medejo in Elektro na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so Sicilijanske večernice in Faust v Grški nacionalni operi ter Vesela vdova, Cavalleria rusticana in Netopir v Mannheimu, Veroni in Tirani. Italijanska plesna revija Danza&Danza ga je leta 1995 nagradila s križem časti za dosežke v znanosti in umetnosti, leta 2010 pa ga je avstrijski predsednik za dosežke v Avstriji in tujini odlikoval z nazivom profesor.