V novi dramatizaciji je zelo skrčil število oseb in se osredotočil na ljubezenski trikotnik. Odnose je spletel in organiziral tako, da je zgodba povedana gladko in v celoti. Vsebino je tokrat analiziral veliko globlje. Spomin na prvo uprizoritev je popolnoma zavrgel in če bi Ano Karenino delal še enkrat, bi bila spet popolnoma drugačna, je povedal.
Kot je poudaril, sta nova igralca - vlogo Ane Karenine je tako kot v prvi uprizoritvi v njegovi režiji prevzela Polona Juh, Igorja Samoborja pa je v vlogi Alekseja Aleksandroviča Karenina zamenjal Matjaž Tribušon in Jurija Zrneca v vlogi Alekseja Vronskega Klemen Janežič - prinesla novo senzibilnost, nova intimna spoznanja in nove ideje. Juh pa je z Ano Karenino ustvarila eno svojih kronskih vlog.
Po besedah dramaturginje Darje Dominkuš Tolstoja ni preprosto dramatizirati, saj je njegov princip pisanja epski, zanj sta značilna širok zamah in veliko pripovedi, kar nudi bralski užitek. Nova Jovanovićeva odrska priredba se odpoveduje velikemu zamahu in vzporednim zgodbam. Osredotoča se na notranje drame, ki se v poteku zgodbe dogajajo v protagonistih. Stavki v predstavi so Tolstojevi, a zvenijo popolnoma sodobno, je poudarila.
Kot je povedal Janežič, ki je prevzel vlogo Vronskega, se je pri postavljanju predstave na oder čutilo, da je Juhovi tekst Ane Karenine bližje, kot je njemu tekst Vronskega. Preigrali so nešteto možnosti in na koncu izluščili tisto, ki je bila obema najbližje.
Po besedah Juhove je v novi dramatizaciji veliko stvari iz prejšnje, so pa novi igralci, ki so se pridružili ekipi, s seboj prinesli nove svetove. Prejšnja interpretacija ji je "hodila narobe", zato jo je skušala pozabiti. "Ko obnoviš nek tekst, stavki enako zvenijo, zato moraš sproti brisati," je dejala igralka in dodala, da ji je bilo morda zato tokrat težje kot drugim.
Kot je še dejala Juhova, je bila prva Jovanovićeva Ana Karenina, kar zadeva čustva, vzpostavljena hermetično, tu pa je pri ljubezni in Anini samodestruktivnosti "veliko več mesa".
Prva Jovanovićeva Ana Karenina je bila po besedah ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja tudi bolj kostumografska in je poskušala na oder prinesti vzdušje v Rusiji v 19. stoletju. Tokrat pa je kostumografinja Urška Recer ubrala popolnoma drugačen pristop kot pred desetletjem Uroš Belantič.
Kostumsko je predstava postavljena v 50. leta minulega stoletja, kostumi so črno-beli. A kostumi so, kot je poudaril režiser, samo estetska kategorija, z njimi so posodobili zgolj vizualno podobo, saj se romana po njegovem prepričanju ne da posodabljati: "S tem bi ga uničili."
Scenografinja je ponovno Jasna Vastl, skladatelj Drago Ivanuša. V predstavi igrajo še Črt Veselko / Maksim Kajtimar Rozman (sin Serjoža), Valter Dragan, Iva Babić, Maja Sever, Barbara Žefran, Gorazd Logar, Zvone Hribar, Matija Rozman in Zvezdana Mlakar.