SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 18. 7. 2022

Nekaj namigov za poletno branje

O ženskah v Molièrjevih komedijah, nevarnih razmerjih med dramatiko in gledališčem, Severjevih nagradah … Na portalu SiGledal smo pripravili pregled najvidnejših publikacij s področja uprizoritvenih umetnosti sezone 2021/2022.
Foto: Arhiv MGL
Foto: Arhiv SLOGI
Foto: Arhiv MGL
Foto: Arhiv MGL
Foto: Arhiv SLOGI
Foto: LUD literatura
Foto: Arhiv FBS

Ženskam v Molièrjevih komedijah se je v knjigi Slabo poznate naših src tančine posvetila dramaturginja Diana Koloini – osredotočila se je na konflikt med vsiljeno vlogo objekta in žensko subjektivizacijo. Knjigo je izdalo Literarno-umetniško društvo Literatura.

V zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga Ekvinokcij Marjana Kozine, posvečena eni največkrat izvajanih slovenskih oper Ekvinokcij, ki je priznana tudi v tujini. Avtor Borut Smrekar se ji približa z različnih smeri.

V sozaložništvu UL AGRFT in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je izšla peta znanstvena monografija prof. Tomaža Toporišiča o sodobni dramatiki in gledališču z naslovom Nevarna razmerja med dramatiko in gledališčem XX. in XXI. stoletja. Avtor v njej raziskuje različne pokrajine teles dram, tekstov in pisav, od zgodovinskih avantgard do postmilenijskega političnega performansa in gledališča.

Pri založbi *cf je izšlo nova, pregledana in dopolnjena izdaja knjige Gledališče kot oblika spektakelske funkcije Zoje Skušek, ki velja za prvo knjižno delo s področja gledališke teorije na Slovenskem. Knjiga je prvič izšla leta 1980, v novo izdajo je poleg spremne besede Slavoja Žižka vključena nova, temeljita in izčrpna spremna študija gledališkega režiserja in profesorja Janeza Pipana.

Ob petdesetletnici Severjevih nagrad je izšla monografija 50 let Severjevih nagrad. Izdala jo je občina Škofja Loka v sodelovanju s Skladom Staneta Severja, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Slovenskim gledališkim inštitutom, uredila jo je Simona Hamer. V monografiji so predstavljeni tako dobitniki Severjevih nagrad kot tudi sam Stane Sever in njegov raznovrstni opus.

Ob stoletnici Šentjakobskega gledališča je izšel znanstveni zbornik, ki je nastal na podlagi prispevkov, ki so jih predstavili raziskovalci in raziskovalke na dvodnevnem mednarodnem simpoziju septembra 2021 v Ljubljani.

Umetniški kabinet Primož Premzl je izdal delo Arnold Tovornik: igralec za velike in male vloge: mala kronika Drame SNG Maribor. V monografiji, ki jo je napisal Marko Košir, je predstavljena umetniška pot igralca Arnolda Tovornika, prejemnika Borštnikovega prstana.

V Knjižnici MGL je izšel drugi zbornik Drama, tekst, pisava, ki sta ga uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Zbornik nadaljuje serijo teoretskih preizpraševanj o mutacijah (ne več) dramske pisave, gledališča in uprizoritvenih umetnosti, ki jih je pred trinajstimi leti zastavila prva knjiga, posvečena besedilnemu v sodobnem gledališču.

V Knjižnici MGL je izšla tudi knjiga Jureta Gantarja Eseji o komediji. Gre za zbirko triindvajsetih člankov, ki so bili objavljeni v različnih slovenskih gledaliških listih in znanstvenih revijah, obravnavajo pa komedije, ki so jih slovenska gledališča v tem času imela na repertoarju.

Slovenski gledališki inštitut in AGRFT UL sta v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta izdala zbornik Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov, ki združuje skoraj 60 dramskih in uprizoritvenih besedil 30 slovenskih avtorjev, ki jih je na podlagi kriterijev izbral in uredil dr. Blaž Lukan. Poglavitni namen izdaje zbornika je omogočiti dostopnost besedil in nanje posebej opozoriti. Izbor zajema čas slovenskega (literarnega) modernizma (1966–1986), nabor del pa sega od na videz »tradicionalne« drame, ki pa eksperimentira ali z jezikom, s psihološko zasnovo likov ali z dramskim dejanjem, prek inovativnih dramskih form, ki so ali žanrsko hibridne ali prestopajo meje poezije, proze ali eseja, vse do radikaliziranih oblik »drame«.

Slovenski gledališki inštitut je izdal Slovenski gledališki letopis 2019/2020. Izdaja temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči. Letopis zajema vse gledališke zvrsti, dramsko in postdramsko gledališče, operno gledališče, balet in ples, lutkovno gledališče in tudi radijsko igro, vselej pa ga vpeljujejo uvodniki specialistov za posamezno zvrst. V Slovenskem gledališkem letopisu 2019/20 so to Zala Dobovšek (dramsko in postdramsko gledališče), Gregor Pompe (operno gledališče), Pia Brezavšček (balet in ples), Tjaša Bertoncelj (lutkovno gledališče) in Klemen Markovčič (radijska igra).

V sezoni 2021/2022 sta izšli dve številki revije Maska. Jesenska številka nosi naslov Glas plesa, uredila sta jo Pia Brezavšček in Rok Bozovičar, gostujoča urednica pa je bila Jasmina Založnik. Pomladna številka z naslovom Epizode bolezni je posvečena vprašanjem problema telesa in nalezljivosti.

Druga številka devetega letnika revije za scenske umetnosti Amfiteater vključuje obsežen tematski blok o senzorialnem gledališču, dopolnjujejo ga tri aktualne razprave o slovenskem in mednarodnem gledališkem dogajanju ter recenzija Rapsodije za gledališče francoskega filozofa Alaina Badiouja. Prva številka revije Amfiteater v letu 2022 prinaša obsežen tematski blok Sodobna dramatika po l. 2000. Tematski del zaokrožujeta razpravi Matica Kocijančiča o uprizoritvah Sofoklejeve Antigone na slovenskih poklicnih odrih in Luke Benedičiča o etični in politični moči gledališča. Številko zaključujejo recenzije aktualnih monografij.

Zadnja številka revije Dialogi v letu 2021 je bila posvečena medkulturnosti v slovenskem gledališču, v junijski številki leta 2022i pa lahko preberemo vrsto tehtnih člankov in pričevanj o položaju ženskih ustvarjalk v slovenskem gledališču v preteklosti in danes ter intervju Primoža Jesenka z režiserjem Matijo Logarjem, zaslužnim za ponovno profesionalizacijo Prešernovega gledališča Kranj.

Pri založbi Beletrina je izšlo delo Simone Semenič z naslovom tri igre za punce. Avtorica je za knjigo, ki vsebuje dramska besedila ti si čudežni to to in lepe vide lepo gorijo, prejela Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo leta 2021.

Tomaž Lapajne Dekleva je leta 2022 izdal zbirko dramskih besedil z naslovom Tarok: štiri besedila za gledališče. Knjiga vsebuje besedila TarokPodružnicaJuhuhuhu! in Lahko bi začelo se drugače in ženske prve bi nosile hlače. Izdalo jo je Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju.

Leta 2022 je izšel literarni prvenec arhitektke, scenografke in režiserke Mete Hočevar z naslovom Drobnarije, v katerem niza zgodbe, prizore in občutke, ki so zaznamovali njeno odraščanje in osebnost. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga.

SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 7. 5. 2020
Gledališče iz domačega naslanjača v maju
SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 13. 7. 2021
Štafetna igra Izvolimo dramo na portalu SiGledal
SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 25. 7. 2019
Marko Japelj in poletna križarjenja po SiGledalovem Repertoarju