SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 4. 7. 2022

Nagrade in nagrajenci sezone 2021/2022

Na portalu SiGledal smo pripravili pregled nagrajenk in nagrajencev ter nagrajenih predstav sezone 2021/2022.

Foto: Pixabay

57. Festival Borštnikovo srečanje se je odvijal med 30. majem in 22. junijem. Strokovna žirija v sestavi Žanina MirčevskaRok AndresPrimož EkartGiacomo Pedini in Igor Ružić si je na festivalu ogledala 16 predstav po izboru selektorice Nike Leskovšek. Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejel dolgoletni član ansambla SNG Nova Gorica Ivo Barišič. Nagrado za najboljšo predstavo je prejel Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija ter produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Nagrada za režijo je šla v roke Sebastijanu Horvatu za predstavo Cement (SNG Drama Ljubljana). Posebno nagrado po presoji žirije je prejela predstava Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac (SNG Drama Ljubljana). Nagrado za igro je prejelo šest igralk in igralcev: Nina ValičJana ZupančičNataša Barbara GračnerMarko MandićMarjuta Slamič in Vladimir Vlaškalić, nagrado za mlado igralko pa Lina Akif. Borštnikovo nagrado za glasbo je prejel skladatelj Branko Rožman, avtor izvirne glasbe v uprizoritvi Škofjeloški pasijon. Nagrada za scenografijo je bila podeljena Igorju Vasiljevu, nagrada za oblikovanje svetlobe pa Aleksandru Čavleku – obe za predstavo CementSrečko Fišer je prejel Borštnikovo nagrado za jezikovno priredbo za svoje delo pri uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (SNG Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče). Društvo gledaliških režiserk in režiserjev je letos prvič podelilo nagrado "nepogrešljivi" za presežke strokovnega in podpornega dela v gledališču. Namenili so jo tonskemu mojstru Silvu Zupančiču, oblikovalki svetlobe Mojci Sarjaš, čistilki Bojani Bajželj ter dolgoletni direktorici zavoda Bunker Nevenki Koprivšek. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je nagrado za najboljšo predstavo v pretekli sezoni podelilo koreografu Matiji Ferlinu in zavodu Emanat za predstavo Sad Sam Matthäus.

V sezoni 2021/2022 sta bili na sporedu kar dve ediciji Tedna slovenske drame. Njegova 51. izdaja, ki bi morala biti izvedena že marca 2021, je potekala med 3. in 13. novembrom, na njej pa so bile podeljene tudi tri nove nagrade (posebna nagrada in nagradi za igralca in igralko). Velika zmagovalka festivala je postala predstava Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj. Prejela je Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado občinstva in igralski nagradi – prejela sta jo Doroteja Nadrah in Blaž Setnikar. Posebna nagrada je pripadla uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za dramski tekst Tega okusa še niste poskusili, nagrado za mlado dramatičarko pa Nina Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije je dobil Milan Ramšak Marković.

52. Teden slovenske drame se je odvijal med 27. marcem in 8. aprilom. Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala je prejela predstava Solo v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v koprodukciji Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča. Nagrado za najboljšo igralko festivala je prejela Marjuta Slamič, za najboljšega igralca pa je žirija razglasila Benjamina Krnetića. Posebno nagrado je prejela predstava Under construction v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej. Občinstvo je za najboljšo predstavo izbralo uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, ki je nastala v režiji Matjaža Bergerja in koprodukciji Anton Podbevšek Teatra ter SNG Nova Gorica. Nagrado Slavka Gruma je prejela Katarina Morano za dramsko besedilo Usedline, najboljša mlada dramatičarka pa je postala Ela Božič – nagrajena je bila za besedilo Interpretacija Sanje. Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo je šla v roke Alji Predan, priznanje za dosežke v zadnjih dveh letih pa kritičarki in publicistki Petri Vidali.

Med 15. in 26. marcem so v Celju potekali jubilejni 30. Dnevi komedije. Žlahtna komedijantka je postala Tamara Avguštin za vlogi Potnice in Delavke, žlahtni komedijant pa Stane Tomazin za vlogi Umetnika in Delavca v komediji Paloma Brine Klampfer in Kaje Blazinšek v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, AGRFT in KUD Krik. Žlahtni režiser je postal Juš A. Zidar za režijo absurdno tragične komedije o norostih našega časa Pošta Drame SNG Maribor. Za žlahtno komedijo je žirija izbrala že omenjeno predstavo Paloma, občinstvo pa je najbolj prepričala predstava Kozlovska sodba v Višnji Gori Gledališča Celje, ki je prejela tudi posebno omembo strokovne žirije.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado »Marija Vera« za življenjsko delo podelilo igralki Jožici Avbelj, nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo pa slikarju in scenografu Marjanu Kravosu. Igralsko nagrado »Duša Počkaj« za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih sta prejela Iva Krajnc Bagola in Vito Weis.

Severjevi nagradi za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih sta prejela Marjuta Slamič in Blaž Setnikar. Skupinsko nagrado za študentsko stvaritev so si prislužili Diana Kolenc, Maks Dakskobler in Nejc Jezernik, nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču pa je letos prejel Bojan Trampuš.

Nagrado tantadruj za življenjsko delo je prejel Ivo Barišič, najboljša predstava je postala 52 hertzov v režiji Mojce Madon in produkciji SNG Nova Gorica, za igralsko stvaritev je bil nagrajen Matija Rupel, za gledališki dosežek pa Andrej Vrhovnik, ki je kot kostumograf sodeloval pri predstavi Ptičja farma (Gledališče Koper, SSG Trst).

Dramatičarka Simona Semenič je postala tretja dobitnica Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno literarno delo minulega leta. Nagrado je prejela za tri igre za punce, zbirko dram, ki vsebuje besedila ti si čudežni to to in lepe vide lepo gorijo.

Dramska igralka Jette Ostan Vejrup je prejela nagrado Prešernovega sklada. Koreograf in plesalec Edward Clug je prejel srebrni red za zasluge, ki mu ga je podelil predsednik države Borut Pahor. Nagrado Sama Smerkolja, edino slovensko nagrado za operne pevce, so podelili sopranistki Zlati Ognjanovič. Dobitnica Ježkove nagrade je postala Svetlana Makarovič. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje mestna občina Maribor na področju kulture, je prejel dramaturg, režiser in pisatelj Vili Ravnjak, med dobitniki Glazerjeve listine pa je bila tudi igralka Mateja Pucko. Med dobitniki Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru, so bili igralka, pesnica, pisateljica, dramatičarka in univerzitetna profesorica Saša Pavček, filmska in gledališka ustvarjalka Tijana Zinajić ter glasbenik, skladatelj in glasbeni producent Tomaž Grom. Dnevnikovo nagrado za izjemno odrsko stvaritev je prejela igralka Tjaša Železnik za vrhunsko igralsko interpretacijo v uprizoritvah Ta obraz in Slamnik (MGL). Direktor Mini teatra in Judovskega kulturnega centra v Ljubljani Robert Waltl je prejel francosko odlikovanje viteza reda umetnosti in leposlovja. Prejel ga je za poglabljanje stikov med Slovenijo in Francijo ter za spodbujanje medsebojnega spoštovanja in boja proti vsakršni obliki diskriminacije. Mariborski mestni svet je naziv častnega občana mesta podelil pisatelju in dramatiku Tonetu Partljiču. Ljubljanska občina je letos za častnega občana predlagala dramskega igralca Jurija Součka. Igralka Marjuta Slamič je prejela zlati znak Občine Ajdovščina za vrhunske uspehe na področju gledališke in filmske igre.

Med 8. in 11. septembrom se je odvil 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon je bila izbrana predstava Biti Don Kihot, ki je nastala v koprodukciji KD Matita in MCLU Koper. Nagrado za najboljšo režijo je prejel Matteo Spiazzi za predstavo Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor). Nagrado za najboljšo animacijo/igro so prejeli Miha Bezeljak v uprizoritvi Ostržek ter Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic v uprizoritvi Tihožitje (Lutkovno gledališče Ljubljana). Nagrada za koncept je pripadla Tinu Grabnarju za uprizoritev Nebo nad menoj. Nagrado za dramaturgijo je prejel Miha Razdrih (Biti Don Kihot), nagrado za celostno likovno podobo Brane Solce za uprizoritev Tjulenj, nagrado za lutkovno tehnologijo pa Zoran Srdić za uprizoritev Tihožitje. Posebno nagrado žirije je prejela uprizoritev Reči reči – nagrado za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov. Dobitnica Klemenčičeve nagrade, najvišjega priznanja za življenjsko delo na področju lutkarstva v Sloveniji, je postala Eka Vogelnik, Pengovove listine za dosežke na področju lutkovne umetnosti pa so prejeli Miha Bezeljak, Tin Grabnar in Žiga Lebar.

V okviru 10. bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica je bila za najboljšo predstavo po izboru občinstva izbrana predstava Ajde Tomazin Jata izkušenih ptic, strokovna žirija pa je kot najboljšo ocenila predstavo Jana Rozmana Predmetenje. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo je prejel Marko Mlačnik. Andreja Rauch Podrzavnik je prejela nagrado Ksenije Hribar za avtorski in koreografski opus. Nagrada za perspektivno koreografinjo je bila podeljena Anji Bornšek. Nagrajen je bil tudi plesalec Boštjan Antončič, nagrado za perspektivno plesalko so dodelili Anamariji Klajnšček, nagrado Ksenije Hribar pa je prejela tudi teoretičarka Mala Kline. Prav tako je bila nagrajena plesalka, performerka, koreografinja, producentka in kuratorka Teja Reba, nagrade so prejeli tudi Milko Lazar, maskerka Tinka Prpar ter oblikovalec svetlobe Janko Oven.

Podeljene so bile tudi nagrade ZIZ najboljšim akterkam in akterjem na mariborski alternativni gledališki sceni. Nagrado za socialno-družbeno povezovalno predstavo je prejela skupina Omletnice za forumsko predstavo Cesta prekarskih brigad, nagrado za estetski pristop je osvojil En drag ansambel za predstavo Jubilej, za najbolj egotripovsko predstavo pa sta si nagrado prislužila Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič, ki sta se predstavila s predstavo ! (klicaj). Razvoj Maribor je za predstavo Vznemirljivo življenje čebel prejel nagrado za najbolj mainstreamovsko predstavo, nagrado za najboljšo igro je prejel kolektiv ŠtudenTeatra za predstavo Več nas bo, prej bo te igre konec?, za najboljšo režijo z videoprojektom Je suis Marija! pa Tomaž Podbevšek. Nagrado za najboljšo predstavo je prejel En drag ansambel za predstavo Jubilej. Jaka Vojevec in Barbara Polajnar sta si s predstavo Pandorina skrinjica prislužila nagrado za najbolj provokativno predstavo. Stanovsko nagrado za ekipo ali posameznika sta prejela Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič za predstavo ! (klicaj). Prejemnik prestižnega prstana ZIZ, nagrade za pomemben prispevek k oblikovanju alternativne uprizoritvene scene v Mariboru, pa je postal Moment Maribor.

Slovenski ustvarjalci in ustvarjalke so bili uspešni tudi v tujini. Igralka Milena Zupančič je za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd prejela nagrado Tatjane Lukjanove, predstava v režiji Sebastijana Horvata in produkciji Beograjskega dramskega gledališča pa je prejela gran prix Mira Trailović za najboljšo predstavo v celoti na 54. in 55. izdaji beograjskega mednarodnega gledališkega festivala Bitef. Prva slovenska uprizoritev drame Pljuča angleškega dramatika Duncana Macmillana v režiji Žige Divjaka in produkciji SNG Drama Ljubljana je na 23. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu prejela kar dve nagradi: Igor Vasiljev je prejel nagrado za scenografijo, uprizoritev pa je prejela grand prix za najboljšo predstavo festivala. Septembra 2021 je absurdno tragična komedija Pošta v režiji Juša A. Zidarja in izvedbi Drame SNG Maribor na 48. Mednarodnem festivalu alternativnega in novega teatra – INFANT 2021 v Novem Sadu v Srbiji prejela nagrado za najboljšo gledališko uprizoritev. Na festivalu Gledališče na križišču (Teatar na raskršću), ki je potekal v Narodnem gledališču Niš v Srbiji, je uprizoritev Prešernovega gledališča Kranj KONS: NOVI DOBI, ki sta jo za oder priredila Katarina Morano in Žiga Divjak, ki je bil tudi režiser uprizoritve, prejela kar dve nagradi – posebno nagrado strokovne žirije in nagrado po izboru kritikov.

Lutkovno gledališče Ljubljana se je z gostovanja na mednarodnem lutkovnem festivalu HIP Fest v islandskem kraju Hvammstangi vrnilo z nagrado za inovativnost v lutkarstvu za predstavo Račka, Smrt in tulipan. Predstavo je režiral Fabrizo Montecchi. Produkcija Carmine Slovenice z naslovom Threnos (za grlo) skladatelja Jacoba Cooperja in v režiji Karmine Šilec je prejela mednarodno nagrado Music Theatre Now (Glasbeno gledališče Zdaj).

Predstava SNG Nova Gorica Čriček in temačni občutek Toona Tellegena v režiji Ivane Djilas se je uvrstila v tekmovalni program Bienala scenskega oblikovanja v Srbiji. Scenografinja je bila Sara Slivnik. Predstava Striček Vanja A. P. Čehova, ki jo je slovenski režiser Tomi Janežič režiral v Malem državnem gledališču v Vilni, je bila nominirana za kar sedem zlatih križev, najvišjih litovskih gledaliških priznanj.

Predstava Jugoslavija, moja dežela, ki je nastala v koprodukciji Gledališča Koper, Gledališča Prijedor in Fundacije Friedrich Ebert Stiftung in jo je režiral Marko Misirača, je prejela nagrade za najboljšo predstavo v celoti na 8. Ambientalnem gledališkem festivalu Novi tvrđava teatar, Čortanovci (RS), 40. festivalu Pozorišne/Kazališne igre BiH, Jajce (BiH), in na 4. Viminacium festu v Požarevcu v Srbiji. Na 40. festivalu Pozorišne/Kazališne igre sta bila nagrajena tudi režiser Marko Misirača ter igralka Miljka Brđanin in igralec Boris Šavija. Boris Šavija je prejel nagradi za najboljšo moško vlogo tudi na 8. Ambientalnem gledališki festival Novi tvrđava teatar in na 24. festivalu Theatre Fest »Petar Kočić«, Banjaluka (BiH).

Predstava Korenčkov palček (r. Robert Waltl) v produkciji Mini teatra je gostovala na festivalih lutkovnega gledališča v Mostarju in Banjaluki. Igralec Jose je bil na obeh festivalih izbran za najboljšega igralca.

Matija Ferlin je prejel dve nagradi strokovnih združenj sodobnega plesa UPUH v Republiki Hrvaški in sicer: nagrado za najboljšo solo izvedbo v predstavi Sad Sam Matthäus in nagrada za najboljšo koreografijo v predstavi Sad Sam Matthäus.

Festival Prix Evropa je na seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov oz. dosežke radijskih in TV postaj, nastale v preteklem letu, uvrstil tudi slovensko radijsko igro Medeja ... bom postala in radiofonsko dokumentarno igra Glas šakala, ki sta nastali v uredništvu igranega programa Ars. Avtorica koncepta in režiserka prve je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef, pod avtorstvo druge pa se podpisujejo Pia Brezavšček, Tina Kozin, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef, Petra Veber in Bojana Šaljić Podešva. Dokumentarna radijska igra Glas šakala je bila nominirana in si je prislužila posebno omembo tudi na festivalu Prix Italia, Medeja ... bom postala pa je bila nominirana za nagrado BBC Audio Drama Awards. Radijske igre programa Ars so se uvrstile tudi v tekmovalni program festivala Prix Marulić, ki poteka na otoku Hvar. V dramski kategoriji sta konkurirali igri Bratonski pil avtorice Tamare Matevc v režiji Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala, v dokumentarni pa Glas šakala.

Na festivalu Vizije, ki je potekal v Novi Gorici, so bili nagrajeni mladi filmski in gledališki ustvarjalci. Na področju gledališkega ustvarjanja je vizionarja za najboljšo predstavo v celoti prejela uprizoritev Nasprotja! (Teater Pozitiv, KUD Pozitiv in DIC Ljubljana). Vizionarja za igro so prejeli Nina Slanič za vlogo v avtorskem projektu Potica brez rozin (Janežev upognjenec, Moment Maribor in KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice), Čarna Lampret za vlogo v igri Imeli smo srečo (Gledališka šola Prve gimnazije Maribor, MKUD Prva gimnazija Maribor) in Lija V. Vremec za vlogo v predstavi Čas besnenja (Mladi oder AMO, SNG Nova Gorica). Za najboljšo lutkovno predstavo v celoti je bil razglašen avtorski projekt Naj bo lučka v izvedbi Gledališke šole Prve gimnazije Maribor in MKUD Prve gimnazije Maribor. Vizionar za glasbo in igro je šel v roke Petji Golec Horvat v omenjeni predstavi, vizionarja za celostno likovno podobo pa je prejela skupina predstave Ostaline, ki je nastala v produkciji Hišine lutkovne akademije ter Hiše otrok in umetnosti Ljubljana. 

Eden izmed letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad za študente, ki jih podeljuje Univerza v Ljubljani, je tudi diplomant prvostopenjskega študija dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT Aljoša Lovrić Krapež za delo z naslovom Weltschmerz: Dramsko besedilo in razprava o gledališču krutosti in jeziku telesnega v njem.

Slovenski gledališki ustvarjalci so v sezoni 2022/23 prejeli tudi nekaj nagrad na drugih umetniških področjih. Igralec Ivo Ban je prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. Silva Čušin je prejela nagrado Ita Rina za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Sekcija plesnih ustvarjalcev, ki deluje znotraj društva, je veliko nagrado zlati lok za izjemen prispevek, bogatitev in razvoj plesne umetnosti na filmskem in avdiovizualnem področju podelila Barbri DrnačRadoš Bolčina je na igralskem filmskem festivalu KRAFFT v Kranju prejel nagrado zlato jabolko (La Pomme d'Or) za posebne igralske dosežke za vlogo Borisa v filmu Inventura režiserja Darka Sinka. Lena Hribar Škrlec je na istem festivalu prejela nagrado glas risanke 2022 za najboljšo sinhronizacijo AV dela za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI). Branko Završan je na mednarodnem festivalu kratkega filma Movievalley 2021 v Bologni v tekmovalnem programu prejel nagrado Vittoria Gassmana za najboljšega moškega interpreta v mednarodni konkurenci, in sicer za vlogo Ivana v kratkem filmu Il confine e un bosco (Meja je gozd) v režiji Giorgia Milocca. Anuša Kodelja je prejela nagrado vesna za najboljšo stransko žensko vlogo na 24. Festivalu slovenskega filma za vlogo Nine v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić. Mirjam Korbar je na 15. Mostarskem festivalu filmske igre prejela nagrado drevo ljubezni za najboljšo glavno žensko vlogo – za vlogo Mejre v filmu Zastoj Vinka Möderndorferja

Slovenski eksperimentator Brane Zorman je bil z delom Duh dreves / Dotik med tremi prejemniki nagrade palma ars acustica. Dirigentka Karen Kamenšek, ki je bila pred leti šefinja dirigentka orkestra in umetniška vodja mariborske Opere, je prejela grammyja za najboljši operni posnetek. Kipec je dobila za izvedbo opere Akhnaten Philipa Glassa v Metropolitanski operi.

nagrajenci sezone

SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 9. 9. 2020
Kim Komljanec: "Če vlečemo vsi v isto smer, se stvari hitreje premaknejo."
SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 20. 8. 2021
"Predstava se ustvarja v gledalcu, ko ji je priča"
SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 29. 7. 2021
Eden najpomembnejših slovenskih dramatikov