Obisk najstnikov v gledališčih izven obveznih kulturnih dni v srednjih šolah je eden največjih izzivov gledaliških producentov v večini evropskih držav. Kot najpogostejši razlog se pojavlja odtujenost najstnikov od vsebin predstav, v katerih se ne prepoznajo. Na tovrsten izziv odgovarja evropski projekt Generacija generaciji v koordinaciji ljubljanskega Gledališča Glej. Skupaj s partnerji iz Nizozemske, Nemčije in Francije. Partnerji so pri projektu uporabili drugačen pristop: k sodelovanju pri oblikovanju predstav so povabili najstnike iz okolij, kjer se z gledališčem ne srečujejo. Zanimalo jih je, kakšna bi bila vsebina predstav po okusu najstnikov, kako bi govorile o njihovih življenjih in na kakšen način bi to odigrali oni. Intimni predznak zgodb se razlikuje med državami, saj so denimo v nizozemski in nemški projekt vključeni otroci iz migrantskih okolij, medtem ko francoski partnerji Théâtre du Pélican delajo z mladimi iz domov za zapuščene otroke.
V Gledališču Glej so v zadnjem letu skupaj z Zvezo prijateljev mladne – Mesto Polje in Mladinskim domom Malči Beličeve na gledališki oder pritegnili mlade (večinoma) brez poprejšnjih izkušenj javnega nastopanja in udeležbe na gledaliških šolah. Od lanskega junija so tako najstniki oblikovali predstavi Tako pač je! in Glej, k neki manka. S Tako pač je!, predstavo o odnosu najstnikov do tehnologije, so mladi ustvarjalci nastopili na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, gostovali v amsterdamskem Compagnietheater in se po vrnitvi z gostovanja z nastopom v Litiji uvrstili tudi v finale festivala mladih skupin Vizije.
Najnovejša najstniška produkcija Glej, k neki manka se ukvarja s temo odsotnega starša. Predstavo so zasnovali kot sklop krajših prizorov, skozi katere izražajo svoj odnos do staršev oziroma starša, ki je odsoten čustveno in/ali fizično. S predstavo bodo mladi 20. maja gostovali v francoskem Clermont-Ferrandu.