Nagrade prejmejo:

GRUMOVA NAGRADA
Grumovo nagrado za leto 2013 prejme Evald Flisar za besedilo Komedija o koncu sveta

Komedija o koncu sveta je farsa o farsi, znotraj katere je še ena farsa. Je farsa, kot je naša resničnost farsa, čeprav, kot se izrazi njen junak, »ni čas za farse. Resničnost zahteva resne drame.« Resničnost zahteva, kakor avtor natančno detektira, da se vprašamo o koncu sveta, da se vprašamo, ali bo treba zasaditi in ograditi lasten zelenjavni vrt ali še naprej saditi le travo – in jo preprodajati … Z izvirno skonstruirano zgodbo in spretno izpisanimi dialogi, ki so polni aforizmov ter inteligentnih besednih iger, se Komedija o koncu sveta na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno-lokalnimi temami ter nam živo odslikava domače in tuje stanje duha, ob tem pa daje slutiti, da je ves svet le oder in da zato morda nikoli ne bomo vedeli odgovora na naslovno vprašanje nikoli napisane drame Joeja Ortona: »Zakaj so propadle vse kurčeve vrednote«?

GRÜN-FILIPIČEVO PRIZNANJE
Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji prejme Vili Ravnjak.

Ime Vilija Ravnjaka je neločljivo povezano tako s praktično kot teoretično dramaturgijo, obe pa z Dramo Narodnega gledališča v Mariboru. Z njim je povezan preporod tega gledališča na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ki je prinesel dramaturško svežino repertoarja in drzno izbiro ustvarjalcev ter tlakoval dramaturgijo tudi velikemu Pandurjevemu obdobju mariborske drame. V zadnjem desetletju pa mu je uspelo, da je kot umetniški vodja to gledališče popeljal v nove smeri uravnotežene dramaturške dinamike med klasiko in sodobnostjo.  

Vili Ravnjak je vsestranski gledališčnik: je dramaturg, dramatik, teoretik, praktik,  pedagog in pronicljiv esejist. Eden tistih dramaturgov, ki v sebi združujejo tako rekoč vse različne kvalitete tega velikokrat nerazumljenega in včasih spregledanega poklica in vokacije. Ves čas nas opominja, da gledališka kreacija  zahteva dramaturški  razmislek, vizijo, osebnost, čas… Vse to premore, za Gledališče z velikim G. 

NAGRADA ZA MLADEGA DRAMATIKA
Žirija se je soglasno odločila, da nagrado za mladega dramatika podeli dvema avtorjema, oziroma dvema prijavljenima dramskima tekstoma. Po relativnem neuspehu lanskoletnega razpisa, ko nagrada ni bila podeljena, je na letošnji natečaj prispelo večje število besedil, v katerih se kaže širok razpon dramskih strategij. Med temi sta vsaj dve kvalitetno izstopajoči deli, ki obenem predstavljata dve mogoči dramski ali ne več dramski pisavi za gledališče danes. Kot taki smo prepoznali igro Inventura avtorice Vesne Hauschild in pa igro Sen 59 Tiborja Hrsa Pandurja.

Inventura Vesne Hauschild izpisuje boj štirih kandidatk za delovno mesto v trgovinskem gigantu, ki se optimistično podajo v trimesečni  preizkus delovnih sposobnosti, a kmalu postanejo ujetnice brezobzirnega izkoriščanja. Besedilo, s podnaslovom drama v treh dejanjih ali 3. delna nadaljevanka za na oder, ne skriva strukturnih in vsebinskih vzporednic s televizijskimi resničnostnimi šovi. Skozi niz drobnih prizorov razstavlja ambivalentne odnose med liki in sprevržene manipulacije neoliberalnega kapitalizma. Igra Hauschildove je napisana nenavadno vešče, spretno in zrelo, dovolj, da bi jo lahko postavili v ožji izbor tudi za Grumovo nagrado.

Sen 59 Tiborja Hrsa Pandurja je nenavadna, izrazito poetična, a hkrati depoetizirana ne več dramska igra, ki s svojim naslovom asociira na leto izida slovenske poetične drame Antigona Dominika Smoleta, in leto kubanske revolucije. Hkrati pa je pisana za stik poezije, gledališča in resničnosti danes, tukaj in zdaj.  Stoji na presečišču med pesniško igro in govornimi ploskvami, ki so hkrati zavezane dejanskosti in poetičnosti, konkretnosti in abstraktnosti. V stikanjih in prekrivanjih različnih govornih plošč je prostor za vse. Za metagledališko parataktičnost in za realnost z njenimi banalijami. 

ŠELIGOVA NAGRADA
Žirija v sestavi Tatjana Ažman (predsednica), Tanja Lesničar-Pučko in Igor Ružić se je po ogledu predstav v tekmovalnem sporedu 43. Tedna slovenske drame soglasno odločila, da prejme Šeligovo nagrado  predstava Rokovnjači avtorskega dvojca Miha Nemec – Nejc Valenti v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj.

Miha Nemec in Nejc Valenti ter njuna uigrana igralska in umetniška ekipa so z novo avtorsko predstavo nedvomno eden od vrhov sedanje produkcije slovenskega gledališča.

Rokovnjači so sveža in inovativna adaptacija istoimenske Jurčič - Kersnikove literarne predloge in odličen primer sodobne obdelave besedila, ki je  po dolgih desetletjih na odru ponovno zaživelo v vsej svoji aktualnosti in družbenokritičnem potencialu. Izbira avtorjev glasbe legendarne skupine Niet, na zanimiv način pogojena s sorodnostjo obrobnih socialnih pozicij, je bistveno zaznamovala estetsko in vsebinsko plast produkcije,  saj  podpira  univerzalnost sporočila in hkrati z domišljeno uporabo vseh odrskih sredstev ustvarja polnost duhovitih odmikov od forme ljudskega gledališča. V igralski dimenziji namreč na eni strani prinaša izbrušen užitek brez distance, na drugi refleksijo ironije in groteske, slednjemu pa se kot nadvse učinkovit igralec pridružujeta tudi scenografija Petre Veber in kostumografija Bjanke Adžić Ursulov. 

NAGRADA OBČINSTVA


foto: Petra Veber
Nagrado občinstva prejme predstava Kladivo ali pinceta? Simone Hamer v produkciji KD Integrali in Gledališča Glej.

V konkurenci za nagrado občinstva so bile vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa. Najvišjo povprečno oceno občinstva je prejela predstava Kladivo ali pinceta? in sicer 4,9.