Zgodbo, ki jo je spisal glasnik zapatističnega gibanja Subcomandante Marcos, je predlagal igralec Uroš Kaurin. "Zgodba nima neke močne politične konotacije, ampak preprosto sporočilo, ki ga je vredno povedati na glas," je povedal na novinarski konferenci.

"Gre za univerzalno sporočilo, ki ga je danes absolutno nujno povedati na tem svetu," je dodala režiserka Sitar Cvetko. "Gre za to, da imajo vsi ljudje pravico do življenja, dostojanstva in spodobnega življenja," je poudarila.

Med ključnimi sporočili je po njenih besedah tudi to, da svet mora biti pisan, da je svet dveh barv, dveh polov dolgočasen, nestimulativen in nevreden življenja. "Barve so tisto, kar prinese vsebino. Barve živijo ena ob drugi in tako tudi vse misli na tem svetu imajo svoje mesto. To je tisto, kar je v tem trenutku treba povedati," je povedala.

Čeprav je predstava z enim igralcem, je uprizoritev večplastna. "V bistvu imamo preplet več svetov," je pojasnil dramaturg Anže Virant.

Eden od pripovedovalcev v predstavi je igralec Kaurin, drugi lutka avtorja zgodbe Subcomandanteja Marcosa. "Zdelo se nam je nujno, da ga kot avtorja zgodbe in predstavnika zapatističnega gibanja postavimo v vlogo pripovedovalca, ki podaja citate zapatističnega gibanja, ki je gibanje, ki ne dela revolucije s puškami, ampak z besedami in dejanji. Ta sporočila so univerzalna in pomembna za naš čas," je pojasnil.

Dejansko zgodbo o barvah pripoveduje lutka predstavnice staroselskega ljudstva, vse skupaj pa posluša lutka deklice z imenom Esperanca. "Te tudi ni v izvorni Zgodbi o barvah, ampak se pojavlja v drugih literarnih delih Subcomandanteja Marcosa in zapatističnega gibanja. Ta otrok je edini, ki prehaja med tremi svetovi. In kot že njeno ime pove, torej Upanje, predstavlja z naivnim in neobremenjenim poslušanjem neko upanje za prihodnost. Ona je ta, ki posluša zgodbe, in upamo, da bo z njimi zgradila boljšo prihodnost," je še povedal Virant.

Avtorica likovne podobe je Špela Trobec, avtorja glasbe pa Urška Cvetko in Erazem Izidor Grafenauer. Vsi trije so se oprli na kulturne tradicije Srednje Amerike, od koder izvira zgodba. "Veliko je različnih tekstur in zvokov," je dejala Cvetko. "Iskala sva tudi barve v glasbi," je dodal Grafenauer.

Po besedah Trobec gre za zelo likovno in večplastno predstavo, zato je pomembno vlogo odigrala lutkovna delavnica. Predstava je namenjena starejšim od šest let, a lahko po navedbah avtorjev nagovori tudi druga občinstva. "Predstava je povabilo v skupnost. V svet, kjer ima vsakdo svojo barvo, vsakdo svojo misel, vsakdo svoj prostor. Svet, ki ga ustvarimo skupaj. Zato sanjajte z nami. Smo vojska sanjačev - zato smo nepremagljivi," sporočajo.