Po Pozničevih besedah gospodarstvo v 21. stoletju ni več samo gospodarska dejavnost zase, ampak v svoje produkte vključuje princip kreativnosti, tehnološkega razvoja, izobraževanja in princip vseh meja umetnosti za nastanek in kreacijo nove tehnologije. "Vsemu temu rečemo humanizacija tehnologije," je povedal Poznič in dodal, da je sodobnemu človeku treba nujno pomagati, da osmisli toplo plat tehnoloških naprav, ki nas obdajajo, da ta menažerija ne bo zgolj manipulirala z nami in nas osamila, ampak bomo naprave uporabil na način, da nas bodo združevale, povezovale in nam "olajšale in otoplile življenje".
Kulturni bazar so obiskali tudi ministri z drugih resorjev, ki so si ogledali dogajanje na stojnicah. Interakcija med različnimi sektorji in dejavnostmi dejavno poteka in po mnenju ministra Pozniča sodobnemu človeku omogoča boljšo kakovost življenja.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je poudarila, da na ministrstvu nenehno iščejo skupne vsebine z drugimi resorji ter da imajo predvsem z ministrstvom za kulturo številne povezave na področju naravne in kulturne dediščine. Kot je povedala, se na letošnjem bazarju predstavljajo s kulturo, povezano z gozdovi. "Otrokom želimo skozi področje kulture prikazati odnos do gozda, kulturno obravnavo gozda, kulturno vedenje v gozdu in pa seveda spoštovanje vseh tistih zakonitosti, ki jih v sprehodu skozi gozd moramo upoštevati," je dodala.
Še en tak primer je Svetovni dan čebele, kjer se ministrstvo za kmetijstvo povezuje z ministrstvom za kulturo, saj si prizadevajo, da bi zaščitili čebele tudi skozi kulturne vsebine. Pod okrilje teh dveh ministrstev sodi tudi ohranjanje kulturne dediščine v podeželskem prostoru.
Bazar je obiskal tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki meni, da je za njihovo ministrstvo ključno vprašanje ponudbe, ki jo kulturne ustanove lahko ponudijo za kulturno-umetniško izobraževanje v sklopu obveznega srednješolskega izobraževanja. Po njegovem mnenju je sejem pomemben, saj se na eni strani srečajo ponudniki kulturnih vsebin, na drugi strani pa vsi tisti, ki to vpeljejo v šolski kurikulum. "V našem interesu je, da s kakovostnimi in sodobnimi vsebinami, ki so na bazarju predstavljene, nadgradimo šolski kurikulum," je poudaril. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že nekaj let sodeluje na bazarju in ima v spodnjih prostorih Cankarjevega doma stojnice, na katerih so predstavljeni konkretni primeri sodelovanja šol in kulturnih ustanov.
Osrednji temi letošnjega bazarja sta bili Ustvarjalnost mladih in Sodobna umetnost, v sodelovanju s partnerji pa so organizatorji z ministrstva za kulturo, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda RS za šolstvo v tematskih sklopih predstavili, kako je mogoče kulturo in umetnost kreativno povezati tudi z drugimi področji: Gozd skozi umetnost in kulturo, Zdravje, šport, gibanje, umetnost in tehnologije ter Arhitektura in prostor.
Številne sodelujoče kulturne organizacije in samostojni kulturni ustvarjalci so udeležencem strokovnega usposabljanja predstavili vsa področja kulturno-umetnostne vzgoje, od glasbe, filma, gledališča, plesa in kulturne dediščine do intermedijske umetnosti.