"Se je pa verjetno spremenilo razmerje med žanri. Manj je umetnostnih kritik," je dejala. Po njenem mnenju je to predvsem posledica finančnih omejitev medija, saj so za kritike potrebni zunanji sodelavci.

Nevladne organizacije se počutijo nekoliko zapostavljene v primerjavi z javnimi zavodi oziroma bolj uveljavljenimi institucijami. "Včasih mi manjka pri novinarjih neke raziskovalne žilice," je povedala producentka Živih dvorišč Katja Beck Kos. Pomanjkanje pozornosti s strani klasičnih medijev poskušajo nadoknaditi s komuniciranjem prek družbenih omrežij.

Vodja Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tina Kosi je izpostavila problem medijskega pokrivanja v manjših mestih, kjer dopisniki pokrivajo različna področja in ne morejo biti strokovnjaki na vseh področjih. Mojca Jug iz ljubljanskega zavoda Bunker pa opaža, da je medijska pokritost odvisna tudi od časa dogodka. "Naši Mladi levi so dobro pokriti, a ne vem, kako bi bilo, če bi se dogajali recimo oktobra, ko je ogromno drugih kulturnih dogodkov," je dejala.

Kritik Rok Vevar meni, da se pokrivanje kulturnih vsebin danes močno naslanja na sporočila za javnost. Tudi sicer so bila med udeleženci na današnji okrogli mizi različna mnenja, na kakšni ravni naj bodo prispevki s področja kulture. Medtem ko so nekateri menili, da se novinarji ne bi smeli spuščati na nižji nivo govorice, da bi s tem dosegli širši krog občinstva, je predavateljica s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Melita Zajc prepričana, da je napačno razmišljanje, da lahko umetnost razumejo le "posvečeni".

Vsi si želijo, da bi bilo v medijih več umetnostne kritike, čeprav ta dosega majhen obseg občinstva. Po mnenju Vidalijeve tega ni mogoče doseči brez ustrezne podpore. Še posebej ključna za ohranitev kakovostnih kulturnih vsebin je po njenih ocenah vloga ministrstva za kulturo.