Predsednica Asociacije Jadranka Plut je spomnila, da so v dialog z ministrstvom stopili že dva meseca pred objavo programskega razpisa, a je bil to po njenih besedah le še eden od neuspelih poskusov, da bi stopili v konstruktiven dialog z ministrstvom glede izboljšanja položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Temu je pritrdil član delovne skupine za trajni dialog med nevladnimi organizacijami in ministrstvom za kulturo Jurij Krpan: "Čisto ob vsaki priložnosti nas režejo!"
"Če proračun ministrstva za kulturo raste, bi se moralo to posledično odražati tudi na tem najbolj prekariziranem področju kulture," je razmišljala Jadranka Plut. Ministrstvo za kulturo pa je preko programskega razpisa razdelilo 2,5 milijona evrov, kar je 286.000 evrov manj sredstev kot štiri leta pred tem. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, pa na ministrstvu na koncu niti niso razdelili vseh razpisnih sredstev, po drugi strani pa so brez štiriletnega financiranja ostali popolnoma ali pa jim je bilo zmanjšano nekateri renomirani javni zavodi, katerih delo se je izkazalo kot presežno.
Denimo zavod Maska pod vodstvom umetnika Janeza Janše, ki je iz razpisa izpadel. Janša je poudaril nerazumevanje pojmovanja nevladne kulture, ki je ne gre enačiti z ljubiteljsko kulturo, meni pa, da je v ozadju razdeljevanja sredstev politična odločitev. Ironijo je prepoznal v tem, da so bili programski razpisi vpeljani pred približno 15 leti z namenom omogočanja določene kontinuitete delovanja in dolgoročnega načrtovanja dejavnosti NVO, vključno s pridobivanjem evropskih sredstev in sklepanjem raznih partnerstev. "Zarezati v to pomeni proizvajanje gospodarske škode, hkrati pa ministrstvo s takim razmišljanjem samo sebi pljuva v skledo," je menil.
Težavo so prepoznali tudi v omejevanju prijaviteljev, ki so upravičeni do sredstev po področjih. Na razpis je bilo med 59 prispelimi vlogami namreč izbranih le 27 programov. "Če se izkaže, da je več prijaviteljev vrhunskih in dobrih, jim na tak način ne pustiš možnosti, da dobijo sredstva in jim zagotoviš neko kontinuirano in vrhunsko delovanje vnaprej," je opomnila predsednica Asociacije.
Poudarila je tudi, da bi morale biti argumentacije v vlogah zavrnjenih prijaviteljev jasne, ne pa da se prijavitelji še danes sprašujejo, zakaj so ostali brez ali pa so dobili manj sredstev. Po drugi strani pa je spomnila, da so imeli vsi prijavitelji, ki so izpadli iz razpisov, še leto in pol nazaj možnost ugovorov na odločitve strokovnih komisij in tudi možnost prejetja jasnih obrazložitev. Na odločbe ministrstva se ni mogoče pritožiti, možno pa je sprožiti upravni spor.
Na novinarski konferenci so besedo dobili številni predstavniki kulturnih zavodov in organizacij - nekateri tudi kljub temu, da so sami pridobili sredstva - ki so hoteli opozoriti na nerealnost razpisa, po formuli katerega je lahko nekdo, kot je primer opisala Katarina Mirović iz Forum Ljubljana, kljub temu, da je na razpisu za likovno področje prejel vseh 100 točk od predvidenega najvišjega zneska 120.000 evrov prejel več kot 20.000 evrov manj sredstev.
Kot je javno znano, sta brez sredstev ostala tudi novoglasbeno gledališče Carmina Slovenica in MoTA - Muzej traznitornih umetnosti. Iz tega so v ponedeljek sporočili: "Zdi se, da so na udaru predvsem vse organizacije, ki so znotraj svojih programov inovativne in ki izrazito prepletajo umetniške izraze ter se poleg osnovnih področij posvečajo tudi refleksiji, teoriji in eksperimentom."
Na področju glasbene je bilo po besedah Martina Briclja iz MoTA na razpis prijavljenih nekaj manj od 30 projektov, število do sredstev upravičenih organizacij pa so z 12 pred štirimi leti na tokratnem razpisu skrčili na osem.
Med organizacijami, ki so pridobile manj sredstev, je tudi zavod Bunker. Direktorica Bunkerja Nevenka Koprivšek je sicer pozdravila, da je na razpisu uspelo mariborsko društvo Moment, ker se ji zdi prav podpreti novo sceno in akterje, hkrati pa si na nevladni sceni želijo večje stabilnosti in priznanja svojega dela, ne pa kazni z rezi sredstev.
Podporo celotni slovenski neodvisni produkciji so izrazili v Združenju dramskih umetnikov Slovenije, v katerem so se pridružili prizadevanjem za izboljšanje kulturne politike. "Dosežkov neodvisne umetniške scene se ne sme spregledati, njihovega dela pa ne ustavljati," so poudarili.
Na dogajanje okrog razpisa pa se je včeraj odzval tudi poslanec Dragan Matić (SMC), ki je sicer predsednik odbora za kulturo DZ. "Posebej nas čudi dejstvo, da nekateri kulturniki iz kroga nevladnih organizacij, ki so s preteklim dolgoletnim delom tudi v mednarodnem okvirju dokazali svojo kvaliteto, niso za naslednje štiriletno obdobje prejeli nikakršnih sredstev. Poudariti velja, da gre za izpad producentov, ki so bili v preteklih obdobjih podprti s strani vseh vlad, ne glede na provinienco, zaradi česar je ta odločitev naletela na presenečen odziv," med drugim piše v sporočilu za javnost.
Dodal je, da v poslanski skupini SMC pričakujejo "podrobna pojasnila ministra za kulturo Toneta Peršaka, kot tudi razlago, kaj je v okviru svojih pristojnosti v omenjeni zadevi ukrenil do sedaj in kaj namerava v zvezi s tem ukreniti v bližnji prihodnosti".
Pojasnila od ministra bodo, kot so sporočili, zahtevali tudi v Levici. "Ne le, da je proračunskega denarja za kulturo premalo, istočasno pa vlada namenja 207 milijonov za nakupe novih patrij, ministrstvo pa z neživljenjskim birokratskim ravnanjem duši celotno sfero nevladne kulture," je zapisala Violeta Tomič. Kot so še opozorili, so ravno programski razpisi tisti, ki omogočajo stabilnejše delovanje NVO, vključno z zaposlovanjem in omogočanjem prijav na druge, predvsem evropske, razpise.
V Novi pošti, katere program skupaj krojijo v Maski in Slovenskem mladinskem gledališču, bo v četrtek ob 20. uri potekalo javno branje odločb razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti. Nevladniki pa napovedujejo, da bodo račune simbolično razgrnili okoli slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja.