Thomas Bernhard (1931-1989) je v svojih delih napadal ozkosrčnost, konformizem, institucionalizacijo življenja. Analiziral je avstrijsko zgodovino in sodelovanje Avstrijcev v tretjem rajhu, položaj katoliške cerkve in obnašanje avstrijskih politikov. Prek svojih likov, ki jih je gradil na podlagi resničnih ljudi, je napadal vse, kar je Avstrijcem svetega: državo, podeželje, vero, zgodovino, ustanove, umetnike.

"Njegov odnos do Avstrije in Avstrijcev do njega se je vedno gibal v zapletenem in konfliktnem polju med ljubeznijo in sovraštvom, med občudovanjem in zavračanjem. Avstrijce je naučil zlasti eno: razmišljati o sebi. Neprizanesljiv pogled v ogledalo, ki ga je Bernhard svojim bralcem v ta namen predpisoval, je bil pogosto pretresljiv, a hkrati skoraj vedno blizu resnici," je leta 2008 na Bernhardu posvečenem simpoziju poudaril avstrijski veleposlanik v Ljubljani Erwin Kubesch.

Besedila, v katerih je kazal odkrit odpor do domovine, so povzročila burne odzive v avstrijski javnosti, zato ni čudno, da je poleg Elfriede Jelinek obveljal za "skrunilca (avstrijskega) gnezda".

Njegova vsebinska in formalna pripovedna radikalnost sta, kot piše na spletni strani knjigarne Beletrina, dosegli širok evropski odmev in razklali njegovo bralsko publiko na tiste, ki so ga slavili kot prenovitelja literature v nemščini, ter na tiste, ki so v njem videli ljudomrznega alpskega Becketta.

V slovenščino je prevedenih veliko njegovih del. Med prevedenimi igrami so Izboljševalec sveta, Komedijant, Po vseh višavah je mir, Na cilju in Pred upokojitvijo, med romani pa Potonjenec, Izbris: razpad, Sečnja: razburjenje in Stari mojstri. V slednjem je, kot še piše na omenjeni strani, povzel vsa glavna vozlišča svojega pisanja, od vseživljenjske bolezni - v najstniških letih so mu namreč odkrili tuberkulozo -, naperjenosti proti prevladujočim miselnim in družbenim mehanizmom do ambivalentnega odnosa do življenja, umetnosti in domovine.

Na aktualnem sporedu Prešernovega gledališča Kranj je Bernhardova drama Pred upokojitvijo v režiji Mateje Koležnik. Predstava govori o sovražnosti do vsega drugačnega, avtor pa jo je označil za komedijo o nemški duši.