Ivana Djilas, 21. 2. 2011

Mestni svet ni sledil sodbi Upravnega sodišča

Izjava Ivane Djilas o odločitvi občinskega sveta o ponovnem razpisu za direktorja Prešernovega gledališča.
:
:

Ivana Djilas / foto Uroš Hočevar

Menim, da mestni svet ni sledil sodbi Upravnega sodišča, saj je izdal vsebinsko popolnoma drugačen sklep. Upravno sodišče je ugotovilo, da je imel razveljavljeni sklep o mojem imenovanju za direktorja zgolj formalne pomanjkljivosti, ter je mestnemu svetu naložilo izdajo novega sklepa. Mestni svet pa se je, na predlog župana, odločil, da postopek vrne še en korak nazaj in razveljavi razpis.

Županova utemeljitev takšne odločitve: »Ker je sodišče ugotovilo postopkovne napake in zadevo vrnilo Mestni občini Kranj (MOK) v ponovni postopek in ker so v tem času bile izvedene lokalne volitve in s tem nova sestava Sveta MOK, predlagamo, da se ne izbere nobenega od kandidatov in da MOK sproži nov postopek za imenovanje direktorja Prešernovega gledališča Kranj,« pa ne vzdrži nobene resne presoje. Izjava, da bi radi imeli »Kranjčana«, pa pomeni diskriminacijo.

Odločitev, da se razpis ponovi, zato razumem kot jasno nezaupnico. Zato se na razpis ne bom več prijavila. Še več: strokovni svet gledališča me je, potem, ko sem bila izbrana za direktorico na seji, 14. septembra 2010, prosil, da se vključim v izdelavo programa za prihodnje obdobje, kar sem brez odlašanja in kakršnegakoli plačila tudi storila. Resno in odgovorno sem se lotila dela za dobrobit gledališča, ljudi zaposlenih v njem in ne nazadnje tudi občine. Odpovedala sem se že režijam v tej in prihodnji sezoni.  Moj angažma je rezultiral v: programu za dve gledališki sezoni, desetinah sestankov z igralci, režiserji,  pisatelji, selektorji različnih festivalov itd., prebiranju in študiranju številnih dramskih tekstov, pripravi strategije za naslednjih pet let, kolikor naj bi trajal moj mandat. Ob tem sem se vključila tudi v reševanje problema prenove precej dotrajane hiše in scenske tehnike. Ko sem vse to opravila in ko imam v rokah že podpisano pogodbo o zaposlitvi, pa si je mestni svet malo premislil in bi raje imeli »Kranjčana«.

Bila sem ponosna na mojo izbrano državo, na to, da je v njej možno, da je izbran nekdo, ki je prišel pred 11 leti, je ženska, še nima 35 let in je politično neopredeljena, samo zato, ker se je dokazala po strokovni plati in je pripravljena trdno delati. Žal sem po desetih mesecih tožb, izsiljevanja in političnih igric precej razočarana.

Ivana Djilas

Ivana Djilas, 26. 9. 2012
Moški, ki jočejo
Ivana Djilas, 12. 11. 2015
Stoli
Ivana Djilas, 7. 12. 2016
Kako sem odkrila glasbeno gledališče