Toda za Slovenijo, kot je povedal predsednik Plesne zveze Slovenije Zoran Kljun, to ni posrečen datum, saj sovpada s prvomajskimi prazniki, zato je nesmiselno organizirati kakšen večji dogodek. V plesni zvezi se že več let zavzemajo, da bi zaživel slovenski dan plesa, v sklopu katerega bi zaživel ples na vseh šolskih ravneh, od vrtca do osnovnih in srednjih šol. Naproti bi jim moralo priti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki bi ta dan uvrstilo v šolske urnike, je poudaril predsednik plesne zveze.
Med večjimi plesnimi projekti je Kljun omenil ulično četvorko, ki bo tudi letos 20. maja, ter šolski plesni festival, na katerem sodeluje 6500 osnovnošolcev in srednješolcev.
Plesna zveza Slovenije združuje približno 150 plesnih vaditeljev, učiteljev oziroma trenerjev z licencami. Med njimi je tudi nekaj plesnih sodnikov. V okviru zveze deluje 80 društev oziroma klubov, veliko plesne dejavnosti se izvaja tudi zunaj zveze.
Plesna dejavnost je razdeljena v štiri sekcije, v tri tekmovalne: standardni in latinskoameriški plesi, akrobatski rock'n'roll, moderni tekmovalni plesi ter netekmovalno-plesno rekreacijo. V tekmovalni del je na letni ravni vključenih okoli 3300 plesalcev, v rekreativne dejavnosti po klubih ali po plesnih šolah, ki niso del zveze, pa je vključenih na tisoče ljudi, je pojasnil Kljun.
"Ples povezuje ljudi in je sredstvo spoznavanja, zabavanja in sproščanja," je povedal Kljun in poudaril, da študije kažejo, da je to ena najbolj zdravih prostočasnih dejavnosti. Zlasti v starejši dobi pomaga pri upočasnjevanju različnih bolezni, tudi Alzheimerjeve. Ples od telesa zahteva, da uporabi veliko čutil. Obenem je ples po Kljunovih besedah tudi odlična oblika socializacije in prostočasne dejavnosti za mlade, sploh v današnjem času individualizacije.
Letošnjo mednarodno poslanico je napisal predsednik Mednarodnega plesnega komiteja Alkis Raftis. V njej je med drugim opozoril na pomen učenja plesa. Kot je poudaril, je kar desetkrat več učencev plesa kot je profesionalnih plesalcev. Letošnji mednarodni dan je zato posvečen politiki odprtih vrat plesnega učenja. Zaradi gospodarske krize so se namreč mnoge plesne šole in izobraževalne institucije po vsem svetu znašle v finančni stiski. Država bi morala poskrbeti, da nadarjenemu posamezniku ne bi bila zaprta pot do učenja določene umetnosti.