Gledališka in filmska igralka Marinka Štern, rojena 19. maja 1947 na Jezerskem, je leta 1975 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in se zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, ki mu je ostala zvesta vse do upokojitve. Občasno je ustvarjala tudi v drugih slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, nastopila je tudi v televizijskih in radijskih produkcijah.
Borštnikov prstan šteje za največje priznanje svojega dela. "Vesela, srečna sem, drugega trenutno ne znam povedati," je dejala v prvi izjavi za medije ob današnji razglasitvi njenega imena.
Po navedbah strokovne komisije za podelitev Borštnikovega prstana jo odlikujejo igralska predanost, vrhunskost in unikatnost. "Je suverena igralka, ki je vedno pripravljena iz neznanega narediti znano, povezati nepovezljivo, predvsem pa z natančno igralsko prezenco začarati in včasih kar uročiti gledalke in gledalce," piše v utemeljitvi.
"Gledališču pripada do popolnosti. Kdor jo pozna, ve, da ne bo zamudila nobene gledališke vaje, da svoje delo postavlja pred vse. Kadar ima pred seboj vlogo, se je loti odločno in študiozno, poišče vzporednice v resničnem življenju. Za enigmatičen monolog z minimalnimi avtorjevimi napotki, kot ga je mojstrsko ustvarila v Achternbuschevi Susn, študira paciente v psihiatrični kliniki ali zapornice v zaporu in zmodelira svojo vlogo kot kiparka svojo skulpturo, do zadnjih podrobnosti," je še izpostavila komisija.
Marinka Štern je med drugim nastopila v vlogi Arkadine v Utvi režiserja Tomija Janežiča, Budilke v Snu zelenjavne noči Svetlane Makarovič in Dušana Jovanovića ter Pie v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija. Za igro v Jaslicah v režiji Vinka Möderndorferja je prejela Borštnikovo nagrado za igro. "Dobra vloga hitro nastane, če je dober tekst. Ker tam že v osnovi vse funkcionira," je dejala.
Med novejšimi so njene vloge v predstavah Lalala Mateja Filipčiča in Jane Pavlič, Portreti Vita Tauferja in Kje sem ostala Nine Šorak in Urše Adamič. Prav slednjo izpostavlja kot eno svojih najljubših vlog, saj se ukvarja z družbeno aktualnim problemom demenco.
V zadnjem času je predvsem znan obraz s televizijskih ekranov, saj nastopa v nadaljevankah Usodno vino in Reka ljubezni. To jo veseli, ker lahko ljudi še vedno nasmeji. "Ko se srečam s kom na cesti, ki to gleda, se vsi smejejo. In to se mi zdi dobro," je dejala.
Prstan si bo nadela 27. oktobra na zaključni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje. Ta se bo začel v ponedeljek z mednarodno konferenco o razvoju novih občinstev Prečiti meje, s katero letos nadgrajujejo lani uvedena nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče.
Skupno bo v 14 dneh po napovedih umetniškega direktorja Aleša Novaka na ogled 42 gledaliških uprizoritev, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov doslej. To je omogočilo povišanje finančnih prilivov, tako od obeh ustanoviteljev, ministrstva za kulturo in Mestne občine Maribor, kot iz drugih virov, s čimer znaša letošnji proračun festivala okoli milijon evrov.
Pridobili so tudi nova prizorišča, saj želijo pritegniti čim več občinstva. "Naša želja je, da bi mesto v teh dveh tednih živelo z našim festivalom," je na današnji novinarski konferenci povedal Novak.
Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji selektor tekmovalnega programa Matjaž Zupančič se je odločil za 12 naslovov. Še deset predstav bo v spremljevalnem programu, od tega sedem tujih.
Iz tujine je med drugim predstava ob slavnostnem odprtju festivala, ki bo 18. oktobra. To je Poroka britanskega kolektiva Gecko Amita Lahava. Takrat bodo tudi odprli razstavo Portreti Primoža Korošca s fotografijami prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana.