V majhen kabaretni svet muzeja erotičnih predmetov in optičnih škatel z žgečkljivimi skeči nas povabijo igralci-animatorji skupaj z butlerjem. V interaktivni predstavi ali skoraj muzeju erotičnih predmetov najprej gledalce-obiskovalce slečejo in jim odnesejo jakne in plašče, nato pa jih v parih popeljejo v ljubezenske zgodbice z vsega sveta.
Po dva gledalca s slušalkami na ušesih skozi luknjico na optični škatli kukata v erotično zgodbico, tako da se na koncu prav morata vsaj spogledati in se nasmehniti. Glasba se šaljivo ujema z zgodbico glede na državo, iz katere izvira, na podoben način je spretno izbrana tudi lutkovna tehnika. Različne optične škatle, dele sveta in različne tehnike povezuje okvirna zgodba: muzej erotičnih predmetov. Gledalce, ki trenutno niso potopljeni v katero od predstavic, namreč prevzame dr. Erotikone, jim razkaže katerega od razstavljenih čisto pravih masažnih pripomočkov, prikaže njegovo uporabo ali razloži njegov razvoj. Prisotni so predvsem pripomočki za žensko spolnost, zgodbice s predimenzioniranimi falusi, kratka zgodovina o zdravljenju ženske histerije ali hetero zgodba o paradižu. Vendar pa se predstava ne dotakne homoseksualnih vprašanj, niti celo samo vprašanj moške spolnosti v samoti, kar je pri takšni predstavi vseeno škoda. Odpirala naj bi namreč prostor za pogovor o spolnosti, ki ga je kljub vseprisotnim podobam golote v sodobni družbi vse manj.
Razvoj same predstave se s premiero še ni zaključil: ustvarjalci ji sproti dodajajo različne elemente, pripravljajo celo novo optično škatlo, zato se predstava (in razstava) širi. Ob takšni priložnosti, ki je nima vsaka predstava, bi zato morda veljalo razmisliti tudi o odpiranju provokativnejših vprašanj lezbične, gejevske ali na kakršen koli način drugačne spolnosti.
***
Kritiška besedila o predstavah 12. mednarodnega lutkovnega festivala Lutke 2014 nastajajo v okviru XII. seminarja sodobnih scenskih umetnosti: Animirane forme, ki ga organizirata Zavod Maska in Lutkovno gledališče Ljubljana. Mentor delavnice je Rok Vevar.