Programski odbor v sestavi Alenka Vogelnik, Katja Povše in Silvan Omerzu je letos soglasno odločil, da se Klemenčičeva nagrada podeli Zlatku Boureku za prispevek k slovenskemu lutkarstvu. "V čast in ponos nam je, da se je vsestranski umetnik odločil za lutkovno gledališče, ki združuje figuraliko s pripovednostjo. Njegove lutkovne postavitve so celostne umetnine, ki so vplivale tako na slovensko kot tudi na svetovno lutkovno umetnost," so zapisali v obrazložitvi.

Zlatko Bourek se je rodil 4. septembra 1929 v Slavonski Požegi na Hrvaškem. Leta 1955 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Je slikar, kipar, grafik, gledališki režiser, scenograf, kostumograf, avtor animiranih filmov, karikaturist in avtor lutkovnih predstav. Med drugim je sodeloval tudi pri ustvarjanju animirane serije Baltazar.

Bourek je obrnil novo stran zgodovine gledališča na Hrvaškem in v Sloveniji predvsem z gledališčem figur. V Ljubljano je prišel v 70. letih minulega stoletja, njegova prva predstava v ljubljanskem lutkovnem gledališču, za katero je zasnoval lutke in sceno, pa je bila Gugalnica Franeta Puntarja leta 1978.

Za njegova dela so značilni robatost, groteska, erotika, sardonični humor in izvirne oblike, za njegovo gledališče figur pa velja, da je gledališče čudes, a hkrati tudi komentar krute realnosti. Sam pravi, da je lutkovno gledališče predvsem stvar giba in lutk, zato mora biti scenografija preprosta, igralci pa čim bolj skriti. Kot je med drugim še povedal na petkovem predavanju na lutkovnem bienalu v Mariboru, si želi, da bi se delalo več predstav za starejše ljudi, "za katere se nihče več ne briga".

Klemenčičevo nagrado razume predvsem kot priznanje za delo v svojih mladih letih. "Prislužil sem si jo, ko še nismo bili ločeni, ko smo bili še ena država," je dejal. "Zato je to še en dokaz, da obstajajo razlogi, da se družimo, da delamo skupaj in da se zavedamo, da nam je težko biti eden brez drugega," je dodal.

Klemenčičeva nagrada je namenjena ustvarjalcem, ki so prispevali pomemben delež k razvoju te gledališke forme na Slovenskem. Do leta 1998 jo je podeljevalo Društvo Klemenčičevi dnevi, od leta 2009 pa jo podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija.

Nagrada je poimenovana po slovenskem slikarju, kostumografu, scenografu, lutkarju in fotografu Milanu Klemenčiču (1875-1957). Dosedanji nagrajenci so Ciril Jagodic (1995), Lojze Kovačič (1996), Peter Dougan (1997), Mara Kralj (1998) in Breda Vintar Hrovatin (2009).