Sodobni ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je z uspešnicami na Broadwayu, londonskem West Endu in drugod po svetu postal sinonim za sodobno komedijo.

Rodil se je leta 1950 v Yorku, v Pensilvaniji. Študiral je pravo na Harvardu in na Cambridge University v Angliji. Glasbo je študiral na Harvardu pri skladatelju in dirigentu Leonardu Bernsteinu, na Cambridge University pa še zgodovino gledališča. Nekaj let je delal kot odvetnik pri Steptoe & Johnson, kjer kljub velikemu uspehu na področju dramatike še vedno ostaja odvetnik-svetovalec.

Pisati je začel dokaj pozno. Njegova prva broadwayska uspešnica je bila komedija Ti nori tenorji (Lend Me a Tenor, 1989), ki je postala ena najbolj popularnih in največkrat uprizorjenih komedij zadnjih let. Bila je prevedena v šestnajst jezikov in uprizorjena v petindvajsetih državah. Tej je sledil nadvse uspešen mjuzikel Crazy For You (1992), ki so ga več kot štiri leta igrali na Broadwayu in v Londonu. Ken Ludwig je napisal dvajset iger, večinoma komedij, ki so vse po vrsti postale uspešnice. Kar šest njegovih iger je bilo uprizorjenih na Broadwayu in enako število na West Endu, med drugimi je prejel tudi najuglednejšo britansko gledališko nagrado Laurence Olivier Award, trikrat je bil nominiran za nagrado Tony Award, dve nagradi Helen Hayes Award, Edgar Award ter častni doktorat York College of Pennsylvania.

Je član več uglednih ustanov in organizacij: član uprave Folger Shakespeare Library v Washingtonu, ki hrani največjo zbirko Shakespearovih tiskanih del na svetu, član sveta gledališča Shakespeare Theatre v Washingtonu in častni član Shakespearove bratovščine (neprofitno združenje, ki slavi Shakespeara). Predava dramo na različnih univerzah po Ameriki.

Njegove igre so bile uprizorjene v več kot tridesetih državah in prevedene v več kot dvajset jezikov, leta 2006 ga je časopis The Times razglasil za "dobavitelja lahkotnih komedij". V ZDA skoraj ni gledališča, ki ne bi uprizorilo katere izmed njegovih iger.

Pisal je tudi po naročilu za angleški gledališči The Royal Shakespeare Company (komedijo Shakespeare in Hoollywood) in gledališče The Bristol Old Vic v Londonu (adaptacijo Treh mušketirjev). V njegovih komedijah so nastopila velika igralska imena: Alec Baldwin, Joan Collins, Anne Heche ...

Ken Ludwig je uspešen tudi kot režiser. Jeseni leta 2004 je v Alley Theatru v Houstonu režiral krstno uprizoritev svoje komedije Sleparja v krilu (Leading Ladies), kasneje je režiral še bralne uprizoritve svojih komedij. Leta 2013 bo izšla njegova knjiga How To Teach Your Children Shakespeare.

Dogajanje komedije Sleparja v krilu je postavil v svoje rojstno meto York v Pensilvaniji. V nekem intervjuju je povedal, da je bilo zelo lepo odraščati v mestu York, ki je del področja, kjer živijo Amiši (v Pensilvaniji živi druga največja skupnost Amišev v ZDA). Tam so krasni hribi in velike kmetije. York je tipično srednjeameriško mesto, kjer živijo dobri ljudje z močnimi vrednotami v zelo tradicionalnem okolju. Všeč mu je bila ideja, da bi dogajanje igre postavil v zelo tradicionalno okolje. V svojih komedijah se trudi pisati o ljudeh, ki si želijo spremeniti svoje življenje, znotraj komičnega žanra želi pisati tudi o napredku sveta. Zato so ga vedno zanimale dobro napisane klasične komedije; npr. Shakespearove komedije (Kar hočete, Mnogo hrupa za nič, Sen kresne noči), igre Oliverja Goldsmitha, Richarda Brinsleyja Sheridana, Georgea B. Shawa, Oscarja Wilda, Thorntona Wilderja in filmske komedije 30-ih in 40-ih let 20. stoletja. Igre teh avtorjev in ti filmi ljudi nasmejijo, hkrati pa jih pripravijo, da začnejo razmišljati in da postanejo bolj človeški. Je pristaš dobro napisanih iger. "V komediji ne moreš poskušati biti smešen. Moraš povedati zgodbo. In moraš jo povedati zelo hitro."

Že kot otrok si je želel, da bi delal v gledališču, zato je prebral in videl stotine iger, tako klasičnih kot sodobnih, in to je bil začetek njegove gledališke izobrazbe. Je velik oboževalec in poznavalec Shakespeara. Njegova najljubša Shakespearova komedija je Sen kresne noči. Že vse življenje preučuje in študira njegova dela, od vedno si je želel, da bi napisal komedijo, ki bi se zelo jasno navezovala na Shakespeara, sam pa še pravi, da je Shakespeare prisoten v vseh njegovih igrah.

Po naročilu The Royal Shakespeare Company je napisal komedijo Shakespeare in Hollywood, ki je bila leta 2003 krstno uprizorjena v Washingtonu in prejela nagrado Helen Heyes Award in nagrado Best New Play of the Year. Igra se naslanja na realen dogodek, na snemanje filma Sen kresne noči leta 1934, in govori o zakulisnem dogajanju na snemanju.

Že naslednje leto, jeseni leta 2004, je v Alley Theatru v Houstonu režiral krstno uprizoritev svoje komedije Sleparja v krilu (Leading Ladies), ki se prav tako navezuje na Shakespeara. Brezposelna angleška igralca Leo Clark in Jack Gable poskušata v Ameriki preživeti s preigravanjem prizorov iz Shakespeara. Ko že skoraj popolnoma obupata nad življenjem, jima pride na uho, da bo stara in zelo bogata gospa iz mesteca York kmalu umrla, premoženje pa bo zapustila svojima v otroštvu izgubljenima nečakoma, ki sta se odselila v tujino. Jack in Leo se domislita načrta, ki bi jima končno prinesel veliko denarja; odločita se, da se bosta stari bogatašinji predstavila kot njena nečaka in pobrala dediščino. Stvari se zapletejo, ko izvesta, da gospa ne išče nečakov, temveč nečakinji.

Preoblečeta se v ženski, Leo postane Maxine, Jack pa Stephanie, in se odpravita k ostareli bogatašinji. Na njuno veliko presenečenje stara gospa še ni na smrtni postelji, ampak je še zelo, zelo živa in se svojih dolgo izgubljenih nečakinj zelo razveseli. Njun navidez enostaven načrt se še dodatno zaplete, ko se Leo zagleda v Meg, živahno, duhovito in nadvse privlačno nečakinjo stare gospe. Meg obožuje gledališče in je zaročena z dolgočasnim pastorjem Duncanom. Tudi Megino življenje se obrne na glavo, ko spozna sestrični Maxine in Stephanie. Za nameček Leo, preoblečen v Maxine, predlaga Meg, da bi povabil svojega dobrega prijatelja, slavnega igralca Lea Clarka, na pomoč pri uprizoritvi Megine najljubše Shakespearove igre Kar hočete. Igro bi odigrali na predvečer poroke Meg in Duncana.

Komedija Sleparja v krilu je lahkotna komedija, polna ljubezenskih dogodivščin ter komičnih in nepričakovanih zapletov. Dva zaljubljena moška, preoblečena v ženski, se trudita, da nihče ne bi odkril njune prevare, kar je vir številnih komičnih situacij. Briljantna komedija preoblek in duhovitih dialogov, ki združuje čare gledališča z vsakdanjim življenjem.



(Iz gledališkega lista uprizoritve)