Ödön von Horváth (1901–1938), ki je v svojem kratkem in burnem življenju ustvaril enega najbolj markantnih dramskih opusov prve polovice 20. stoletja, je kot oster družbenokritični opazovalec v svojih delih z inteligentno jasnovidnostjo pokazal do kakšne splošne zavesti vodijo nastajajoče politične, ekonomske in osebne stiske.

Njegove zgodbe so komunikativne in pristne, cinične in zabavne, natančne in lucidne. Večna aktualnost njegovih besedil pa izhaja predvsem iz njegovega poznavanja človeške narave in družbenih mehanizmov, ki se v zgodovini človeštva nenehno reciklirajo. Kazimirja in Karolino je pisal tik pred ustoličenjem fašizma leta 1932.

Dramaturginja in prirejevalka besedila Žanina Mirčevska je o drami zapisala, da ni le socialni, ljudski komad ali romantična melodrama, začinjena s socialno tematiko: »Gre za precizno sliko, ki na preprost način spregovori o duhovni omejenosti. Posamezniki niso zmožni razumeti položaja, v katerem so se znašli, kaj šele se spraviti z izzivi, ki jih prinaša osebna ali družbena kriza. V takem duhovno klavstrofobičnem ozračju je edini manevrski prostor beg iz realnosti v virtualnost ali omamo. Zaradi nemoči se ljudje zatečejo v zabavo, da bi preglasili svoje misli, se predajo preglasni glasbi, iščejo izhode iz realnosti z drogo, alkoholom, avtodestrukcijo. Pri tem gre istočasno za sejem ali osebno razprodajo teles in duš. Posamezniki se ponujajo na trgu za boljšo kariero, za status, za denar ali samo za en sladoled ali pijačo.«

Uprizoritev je zrežiral mojster gledališke režije Eduard Miler, rojen leta 1950 v Ljubljani, ki je gledališko umetnost študiral v Nemčiji, svoj osebni pečat pa pustil v več kot sto avtorsko prepoznavnih uprizoritvah. V mariborski Drami je nazadnje režiral Cankarjevega Kralja na Betajnovi (2014) in Canettijevo Ohcet (2015); njegova prva mariborska režija je bila leta 1991, ko je ustvaril legendarno uprizoritev Wedekindove Lulu.

Miler je tudi avtor glasbene opreme, pri predstavi pa so med drugim sodelovali še scenograf Branko Hojnik, avtor videa in oblikovalec svetlobe Atej Tutta, kostumografinja Jelena Proković ter koreograf Sergiu Moga.