Višnjev vrt, v Sloveniji večinoma znan pod naslovom Češnjev vrt, je Čehov (1860-1904) napisal leta 1904, ko so se v svetu napovedovale velike družbeno-politične spremembe. Delo po navedbah Tompe in Banuja govori o prehodu iz enega v nek drugi svet s prispodobo o uničenju sadovnjaka in njegovi bodoči uporabi v letoviške namene.

Ustvarjalci uprizoritve - drama Čehova v Mariboru doslej še ni bila na odru - vidijo vzporednice z današnjim časom. "Zanimalo nas je spreminjanje obdobij oziroma zaključevanje določenih trenutkov v zgodovini in civilizaciji. Preskok med starim in novim, ki je včasih lahko zelo boleč, a je nujen," je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil režiser Tompa, sicer mednarodno uveljavljeni romunski režiser, profesor in vodja oddelka za režijo na kalifornijski univerzi v San Diegu, umetniški direktor gledališča v Cluju in ustanovitelj ter vodja mednarodnega gledališkega festivala v Cluju, ki je na gledališke odre v Romuniji, Angliji, Franciji, Avstriji, Španiji, Srbiji, na Češkem, v Kanadi, Južni Koreji in ZDA postavil več kot 100 odmevnih uprizoritev.

Pri projektu prvič kot praktični dramaturg sodeluje Georges Banu – romunsko-francoski teatrolog, izjemen poznavalec gledališča, kritik, teoretik, urednik, esejist, častni profesor za gledališke študije na University de La Sorbonne Nouvelle in drugih univerzah, častni predsednik komisije za evropske gledališke nagrade itd. –, ki je z razmišljanji v knjigi Notre théâtre La Cerisaie navdihnil Tompo za mariborsko postavitev Višnjevega vrta.

Banu v Višnjevem vrtu vidi prispodobo za gledališče, knjigo, časopise, ki so danes v podobnem položaju kot vrt v zgodbi. "Prihaja novo obdobje, ne govorimo, da bo boljše ali slabše, bo pa vsekakor drugačno," je pojasnil. Banu bo v sredo v SNG Maribor tudi predaval na to temo.

Z naslovom Višnjev vrt so nadomestili naslov Češnjev vrt, ki se je na slovenskih odrih in v literaturi močno utrdil, čeprav to ni bil "pravilen" naslov. A so se po besedah umetniške direktorice Drame SNG Maribor Diane Koloini odločili slediti prevajalcu Milana Jesiha, ki je menil, da je čas za ustrezen naslov. "Gre za čudovito in tudi za naš čas zelo zgovorno besedilo, ki je v Sloveniji gledališko popularno in privlačno za širši krog občinstva," je dejala.

V vlogi posestnice Ranevske Ljubov Andrejevne nastopa igralka Ksenija Mišič, ki je igrala tudi v Faustu Tomaža Pandurja, ki je režiserja Tompo pred leti prepričal, da se nekoč vrne v Maribor. V tokratnem liku vidi prispodobo predstavnice sveta, ki ga žene medčloveški odnos, za razliko od gonje za denarjem. "Mislim, da je ona res predstavnica stare generacije, enega sveta, za katerega bi se morali bati, da izginja," je povedala. "Ne samo, da je razsipna, ker ji denar nič ne pomeni, ampak je radodarna in da tudi, ko sama nima več ničesar. To se mi zdi velika kvaliteta človeštva, ki na žalost, kot vidimo ob tej krizi z begunci, izginja," je dodala.

Brata Ranevske upodablja gostujoči igralec Aleš Valič, po čigar mnenju je Čehov najtežji avtor za igralca. "Težko je ujeti to dvojnost, konflikt dveh svetov, ki se verjetno nikoli v zgodovini nista mogla in se najverjetneje nikoli ne bosta mogla razumeti in pomiriti med sabo," je dejal.

Hčerko in rejenko Ranevske bosta odigrali Ana Urbanc in Nataša Matjašec Rošker, trgovca Lopahina Jermolaja Aleksejeviča, ki predstavlja drugo plat družbe, pa Kristijan Ostanek. V ostalih vlogah so Matija Stipanič, Vlado Novak, Maša Žilavec, Davor Herga, Mateja Pucko, Ivo Ban, Nejc Ropret, Viktor Meglič, Irena Mihelič in Mojca Simonič.