Piše se leto 1931 in v Evropi vlada recesija, povsod se širi revščina. V bavarski prestolnici pa se ljudstvo krizi navkljub veseli na tradicionalnem pivskem praznovanju, Oktoberfestu. Z vsesplošno zabavo skušajo pozabiti na pomanjkanje, ki ga trpijo. Med njimi sta tudi Kazimir in Karolina. Šofer, ki je prejšnji dan izgubil službo, popiva, da bi ne mislil na svoje tegobe, njegova zaročenka, nižja uradnica pa bi se rada zabavala. Zaradi banalnih nesoglasij se spričkata in odideta vsak po svoje. Veselica ponuja najrazličnejše atrakcije, ljudstvo občuduje zepelin, se zabava ob cirkusantskem spektaklu, na loteriji … povsod pa diši po pivu in klobasah. Obupani Kazimir se zapleta v nestrpne pogovore z nasilnim prijateljem Merklovim Francem in njegovo Erno, skupaj pijejo do zadnjega kovanca. Zapuščeni Karolini dela družbo neki osamljeni uslužbenec, kmalu pa se jima pridružita še dva bogata in domnevno pomembna gospoda. Dekle si naivno obeta, da ji bosta pomagala do boljšega življenja, a kmalu se pokaže, da jo hočeta samo izkoristiti. Spomni se na Kazimirja in se skuša vrniti k njemu … na koncu igre se bosta dokončno razšla, Franca bodo zaradi kraje zaprli in veselica se bo končala z vsesplošnim pretepom. V ozadju dogajanja se vseskozi kaže grozeči obraz vzpenjajočega se fašizma.
Avstrijski dramatik madžarskega rodu Ödön von Horváth je eden najmarkantnejših dramatikov prve polovice dvajsetega stoletja in tisti, ki je najbolj natančno izpisoval socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja v času porajajočega se nacizma. Ni naključje, da so ga med obema vojnama imenovali "princ socialne melanholije Srednje Evrope".
