Kot je na današnji novinarski konferenci povedala dramaturginja Petra Pogorevc, je besedilo postavljeno v bližnjo prihodnost, a se ukvarja s sedanjostjo. Detektira, potencira in artikulira težave, ki jih živimo danes, ter pripoveduje o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nam bilo dano, da se uresniči ena od naših velikih želja. Govori tudi o tem, da moramo pravzaprav paziti, česa si želimo, predvsem takrat, ko se želimo znebiti negativnih čustev, ki nas pogosto zaustavljajo in bremenijo.

Karaoke gledalca popeljejo v mesto, ki mu je zavladal Črv. Ta se zavleče v lobanjo in prisesa na možgansko deblo. Svoje gostitelje naredi srečne in uspešne, saj odpravi strah, dvom, slabo samopodobo, razvade in odvisnosti. Črv je popolnost. Skoraj vsi imajo Črva, skoraj vsi so popolni. Samo nekateri še vztrajajo brez njega in v zapuščenem delu mesta zavetje iščejo v družbi sebi enakih v majhnem klubu s karaokami, so vsebino povzeli v gledališču.

Med študijem predstave so, kot je povedala Petra Pogorevc, raziskovali tudi pojmovanje sreče skozi zgodovino in kaj bi se zgodilo, če bi resnično odstranili negativna čustva. Dramaturginja Anja Krušnik Cirnski pa je dodala, da so se precej posvetili tudi vprašanju, kaj je narobe s svetom, v katerem so ljudje srečni in zadovoljni. Prišli so do sklepa, da tisto, k čemur stremimo, pravzaprav naj ne bi bila sreča, ampak duševno ravnovesje, ki zajema tako pozitivna kot negativa čustva.

Novak je v procesu pisanja razmišljal o alternativnih razlogih, zakaj ljudje začnejo prepevati in kmalu je prišel do karaok. To je, kot je povedal, za seboj seveda potegnilo določene konvencije, kot je denimo projiciranje besedila na zaslon. Ker je bila zasedba hitro znana, je imel privilegij, da je lahko pisal nanjo, zato je lahko tudi vizualiziral, kako bodo stvari, ki jih piše, videti na odru.

Vsi songi - gre za fiktiven pop - so takšni, da se bodo po Novakovih besedah občinstvu zdeli že slišani in bi se lahko vrteli na komercialnih radijskih postajah. Odmikajo se od libreta in so samostojni. Liki za razliko od muzikala v njih ne pojejo neposredno o svojih čustvih in situaciji, ampak gre za pesmi, ki bi si jih lahko prepevali denimo doma pod tušem ali pa v klubu s karaokami.

Avtorju glasbe in glasbenih aranžmajev Urošu Buhu je, kot je povedal, Novakov način pisanja poezije blizu, zato so ga songi hitro nagovorili. Tudi pop forma mu je blizu že vrsto let, zato je vse "nastajalo hitro in zelo organsko". Ker songi niso vezni tekst libreta, je imel možnost ustvarjanja individualnih kompozicij, ker je bila znana zasedba, si je lahko tudi v domišljiji predvidel, kdo bo kaj odpel in kako.

V predstavi igrajo Karin Komljanec, Viktorija Bencik Emeršič, Gašper Jarni in Gregor Gruden. Scenografka je Urša Vidic, kostumografka Dajana Ljubičić, svetovalka za gib Leja Jurišić in avtor videa Vid Šubic.