Po podatkih prirediteljev naj bi šlo za prvo opero na svetu, napisano za tamburaški orkester. Kot je ob njeni predstavitvi povedal Zagorc, ta prinaša sago o prepovedani ljubezni zaradi družbenih razlik.
Operno dogajanje je postavljeno v 17. stoletje v graščino v Gradacu ob Lahinji. Osrednji zaplet temelji na prepovedani ljubezni med kmetom Ambrožem Lipovcem in grofično Katarino ter obljubi Osvalda Klemenčiča, da se njegova hči poroči z Vidom Panjanom.
Opera Ambrož in Katarina ob instrumentalnih vložkih in opernih arijah vključuje še duete, tercete in zborovske dele ter izvirni belokranjski ples, ki ga izvajajo člani Folklorne skupine Dragatuš. Pri izvedbi sodelujejo še pevska skupina Lan, učiteljski zbor Osnovne šole Metlika in Glasbena šola Črnomelj.
V vlogi Ambroža bo nastopil Gregor Ravnik in v vlogi Katarine Sara Žuvela. Scenografka in kostumografka je Bojana Cvejić Zagorc ter koreograf Tadej Fink.
Zagorcu se je sicer zamisel za omenjeno opero porodila leta 2015, ko so s tamburaškim orkestrom Dobreč pripravili večer operne glasbe. Tedaj je namreč ugotovil, da se tamburice in operni glasovi lepo ujemajo.
Ker se je pri iskanju zgodbe želel povezati z Belo krajino, se je nato oprl na gradaško izročilno zgodbo prepovedani ljubezni, ki jo je Nina Novak Oiseau upesnila. Zaradi dramatizacije določenih delov je tamburaškemu orkestru dodal pihala in tolkala. Pri uglasbitvi se je odločil za splet belokranjskih izročilnih etno-glasbenih motivov in harmonskih sklopov pozne romantike.
Po besedah Nine Novak Oiseau se libreto opira na zgodovinska dejstva. Med letoma 1660 in 1850 je v namreč v gradaški graščini živela družina Gusič, s katero je povezana omenjena zgodba. To je dramatizirala in literarizirala. Črpala je tudi iz belokranjskega kulturnega izročila.
Ponovitve opere v treh dejanjih bodo 3., 4. in 5. januarja.