Na letošnji jubilejni izdaji Exodosa bodo v ospredju mladi umetniki z vseh koncev sveta, od Tibeta, Kitajske, prek držav Evropske unije in Balkana do Burkine Faso in Južne Afrike. Skupen jim je visok ustvarjalni potencial, evropska publika pa jih (še) ne pozna, prav tako ji ni prav dobro znan njihov »pedigre«, da »geografskega porekla« sploh ne omenjamo. Poleg izrednega talenta jih druži zavezanost ideji, da nas različnost bogati in prispeva k ustvarjanju v skupnem, enotnem svetu.
Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica in producentka festivala Nataša Zavolovšek, se je koncept festivala z leti spreminjal. Prva leta je postregel z ekskluzivnimi predstavami, ki jih sicer v Sloveniji ni bilo mogoče videti, pozneje pa so poskrbeli, da so predstavili najrazličnejše kulture in uprizoritvene prakse, s katerimi so želeli širiti obzorja.
Festival je po besedah direktorice doživljal vzpone in padce, vmes so želeli celo spremeniti ime. Sprva je festival potekal vsako leto, nato pa so se odločili za bienalne izvedbe, da ne bi postal t.i. instant festival.
“S festivalom Exodos že dvajset let prinašamo našemu občinstvu okus po drugih kulturah, nasmehe in odličnost. Prepričani smo, da je umetnost univerzalen jezik, ki bi lahko povezoval ta svet, in da se ima vsakdo pravico izražati v tem jeziku. Le en svet imamo, in če hočemo preživeti, se moramo med seboj razumeti in spoštovati. Umetnost in kultura sta orodji za povezovanje sveta – a številni ljudje, zlasti politiki, tega nočejo priznati,” je še povedala Nataša Zavolovšek.
Plesni del festivala bo 19. aprila uvedla premiera koprodukcijske predstave Zibka, prvi projekt Plesne unije C-CEEC, ki je nastal pod dvoletnim vodstvom koreografa Gregorja Luštka z umetniki s Kitajske ter iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. "Predstava preverja naše sprejemanje razlik, iskanje posebnosti in enakosti; kaj je bilo mladim plesalcem dano v zibko in kaj vse so pridobili, odkar so iz nje shodili," piše v festivalskem katalogu.
Kot je povedal Luštek, se je na Kitajskem precej naučil ter ugotovil, da smo si ljudje v samem bistvu kljub drugačni kulturi podobni. Zato tudi ni želel vsiljevati razlik med klasičnim plesom, ki so ga vešči Kitajci, in sodobnim, ki je bližje Evropejcem.
Pedagog na Pekinški plesni akademiji Tan Hao, ki je sodeloval z Luštkom, je izpostavil razlike med učenjem plesa na Kitajskem in v Evropi. Na Kitajskem se učijo tehnik plesa in dajo velik poudarek telesu, pri čemer sledijo filozofiji, da misel vpliva na to, kako se telo giblje.
Poleg Zibke bo na ogled še osem mednarodnih koprodukcij, na katerih bo nastopilo 34 umetnikov iz 14 držav in s treh kontinentov. Tako si bo med drugim mogoče ogledati predstavo Radio brez frekvenc, pod katero se podpisujejo Zina Zarour, Lama Rabah, Faris Shomali in Henna al-Hajj Hasan, predstavo avtorjev Adonisa Nebiea in Ahmeda Tobasija Kri/Brata, ki jo je navdihnila zgodba o Kajnu in Abelu, in predstavo Sem kamerunskega plesalca z imenom Snake.
Festival se bo začel že 18. aprila s predfestivalskim dogodkom, performansom Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne, v katerem bosta nastopila Chuma Sopoptela iz Južnoafriške republike in Palestinec Ahmed Tobasi. Prvi festivalski dan pa bo pred predstavo Zibka na sporedu javna debata o prvih 20 letih Exodosa.
Drugi festivalski dan bodo pripravili okroglo mizo Pogoji dela, na kateri bodo tuji umetniki spregovorili o pogojih dela v svojih matičnih državah. V sklopu festivala bo potekala tudi okrogla miza Mednarodni projekti: izzivi in priložnosti, na kateri se bodo ozrli v preteklost, nato pa še v prihodnost ter poskušali ugotoviti, kako so kulturne, politične in gospodarske spremembe v zadnjih letih vplivale na ustvarjanje v kulturi.
Obeta se tudi pester spremljevalni program, v katerem so na novinarski konferenci izpostavili dvodnevno delavnico tradicionalnega kitajskega plesa, ki jo bo vodil Tan Hao.