Sedim v študentski sobi Pekinške plesne akademije. Pravkar smo pričeli s produkcijo, ki jo boste kot prvo predstavo videli na letošnjem festivalu Exodos. Veličastno in intenzivno potovanje za mlade plesalce iz sedmih držav. Delo na mednarodnih projektih je nekaj, česar ne pozabiš nikoli; vsak dan se naučimo česa novega – jaz kot producentka in umetniki kot ustvarjalci. Vsak dan spoznavamo, da smo vsi različni, a vsi enaki kot ljudje, vsi imamo enake temeljne občutke. Ni velike razlike, če delam v Afriki, na Kitajskem ali v Palestini; nasmeh, ki prihaja od ljudi na ulici, je vedno enak. To šteje največ. Razlike med nami na tem svetu je treba spoštovati. Zaradi tega je naš svet tako bogat, barvit in zanimiv.

S festivalom Exodos že dvajset let prinašamo našemu občinstvu okus po drugih kulturah, nasmehe in odličnost. Prepričani smo, da je umetnost univerzalen jezik, ki bi lahko povezoval ta svet, in da se ima vsakdo pravico izražati v tem jeziku. Le en svet imamo, in če hočemo preživeti, se moramo med seboj razumeti in spoštovati. Umetnost in kultura sta orodji za povezovanje sveta – a številni ljudje, zlasti politiki, tega nočejo priznati.

Dvajset let je dolga doba: kaj se je spremenilo?

V teh 20-ih letih smo postali še bolj mednarodni, ustvarili smo številne povezave in skupne mednarodne projekte; predstavili smo nad 600 umetnikov z vseh celin; izgubili smo približno 2/3 našega proračuna; izgubili smo skoraj vso podporo naših oblasti, saj te ne verjamejo, da je treba vlagati v kulturo, ki koristi celotni družbi, četudi ni del komercialne industrije. V teh 20-ih letih je kultura izgubila vso svojo vrednost, še zlasti v Sloveniji, ki je bila nekdaj dežela, ki je umetnost, umetnike podpirala in jih spoštovala. Ta čas je minil, zdaj smo vsi bolj ali manj berači na robu preživetja. Preprosto nimamo možnosti, da bi delali tisto, kar najbolj znamo, in umetniki so brez možnosti, da bi se izražali v jeziku, ki ga najbolj obvladajo. Vprašanje je, kdo bo popustil prej: mi, ki vemo, da je kultura za družbo nujna, ali politiki, ki mislijo, da je kultura nekakšen hobi.

No, jaz sem rojena optimistka. Najprej proslavimo pomlad in dvajseto obletnico našega festivala. Sicer je manjši, kot je bil pred 20-imi leti, toda majhne stvari so pomembne, drobne misli imajo vrednost in celo male spremembe lahko izboljšajo ta svet.

Nataša Zavolovšek, direktorica in producentka festivala Exodos

P. S. Zahvaljujem se Miranu Šušteršiču, prvemu direktorju Festivala Exodos, za njegov pogum pri ustvarjanju tega festivala, in vsej festivalski ekipi za njihovo hrabro podporo v vseh teh letih; vsem umetnikom, ki ste sprejeli povabilo na festival v času vojn na Balkanu ali v času naših finančnih težav; in vsem našim partnerjem za vso podporo. Vsi ste pripomogli k temu, da smo uspeli organizirati toliko edicij festivala – in močno upam, da jih bomo še več.