Po popoldnem zaprtju kulturnih ustanov v začetku marca so se začeli vrstiti pozivi različnih združenj, da bi država priskočila na pomoč njihovim dejavnostim. Oblikoval se je tudi aktiv delavk in delavcev v kulturi, ki je pred ministrstvom začel izvajati t.i. akcije za kulturo. Po njihovem mnenju naj bi ekipa ministrstva, katere posle je Simoniti prevzel po odstopu Zorana Pozniča, "povzročala nepopravljivo škodo umetnosti in kulturi".
Prvo akcijo so izvedli konec maja. V njej so pročelje ministrstva polepili z apeli in politiki med drugim očitali, da je sprejela le najnujnejše in kratkoročne socialne ukrepe ter prezrla najšibkejši in najvitalnejši del kulture, ki jo ustvarjajo predvsem pogodbeni in prekarni delavci ter samozaposleni. Sledilo je še nekaj akcij, v katerih so ministrstvu očitali tudi nekomunikacijo z deležniki v kulturi ter večkrat zahtevali odstop Simonitija in tudi državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc.
Različna združenja so na ministrstvo naslavljala pobude za izboljšanje položaja v kulturi, kot so ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, ukrepi za podporo kulturni produkciji v smislu dodatnih spodbud za organizacijo dogodkov in umetniških predstavitev po koncu pandemije ali vavčerji. Predlagali so tudi dodatno pomoč za samozaposlene iz javnih sredstev ter posebno podporo tistim sektorjem in poklicem v kulturi, ki so imeli med pandemijo največji izpad dohodkov.
Na ministrstvu so pozive k odstopu zavračali in pojasnjevali, da ekipa "zgledno skrbi za razvoj kulture na Slovenskem". Samozaposleni v kulturi so v času prvega vala epidemije prejemali temeljni mesečni dohodek v skupni višini 1750 evrov za maj, junij in julij, tistim, ki so bili do tega upravičeni, pa je država krila tudi plačilo socialnih prispevkov. "Temeljni mesečni dohodek in plačilo socialnih prispevkov je zahtevalo več kot 2036 samozaposlenih v kulturi," so zapisali na ministrstvu.
V času drugega vala epidemije so bili samozaposleni v kulturi deležni izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 1100 evrov mesečno za oktober, november in december ter 700 evrov mesečno tisti samozaposleni, ki so upravičeni do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna.
Po podatkih ministrstva so samozaposleni v kulturi iz interventnih sredstev v proračunih drugih ministrstev črpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer. "Ker ministrstvo za kulturo ni nosilec interventnih sredstev v času pandemije covida-19, smo uspeli zagotoviti, da so subjekti, ki delujejo na področju kulture (samozaposleni, NVO-ji, gospodarski subjekti), doslej črpali že okrog 36 milijonov evrov interventnih sredstev iz proračunov drugih ministrstev - bodisi v obliki temeljnega mesečnega dohodka, povračila plač, povračila prispevkov...," so še zapisali na Maistrovi.
Kot je povedal Jure Novak, ki pri Asociaciji nudi pomoč in nasvete samozaposlenim in nevladnikom glede protikoronske zakonodaje, je pri tem treba reči bobu bob: "Specifično za samozaposlene v kulturi ni bil sprejet noben ukrep. Vse ukrepe, ki smo jih deležni, smo deležni zato, ker smo enaka oblika organizacije kot samostojni podjetniki."
To je bilo po njegovih besedah sprejeto z drugim protikoronskim paketom in podobno za drugi val epidemije s petim protikoronskim paketom - ne specifično za samozaposlene v kulturi, ampak za vse samostojne podjetnike. Pomoč je bila vezana na upad prihodkov glede na lansko leto, pri čemer "spet izpadejo vsi tisti najbolj prekarni, se pravi tisti, ki so že lani zaslužili malo, ali pa tisti, ki sploh nimajo statusa, ampak delajo preko avtorskih, podjemnih pogodb, ti sploh niso dobili nobene pomoči", je povedal Novak.
"Vse normalne države so naredile targetirane ukrepe za področje kulture, ker je kultura po vseh ekonometrikah med najbolj prizadetimi panogami zaradi epidemije, ker v veliki meri temelji na živih dogodkih. Ministrstvo ni naredilo enega samega, ki bi posebej naslavljal kulturo, ne glede nevladnih organizacij ne glede samozaposlenih. Mi spadamo sem na isti način kot frizerji ali avtomehaniki," je še povedal Novak.
Javni zavodi v kulturi, ki jih financira ministrstvo, so medtem kljub krizi, ki jim je zaradi zaprtja in neizvedenih programov v živo zmanjšala tržne prihodke, prejemali izplačila iz proračuna. Nekateri so se v tem času soočili tudi s kadrovskimi menjavami. Med temi je odmevalo imenovanje Roberta Simoniška za v.d. direktorja Moderne galerije, vendar je upravno sodišče odločbo tik pred njegovim prevzemom poslov odpravilo in zadevo vrnilo na ministrstvo v ponovno odločanje.
Novo vodstvo so dobili tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Matevža Čelika je nasledil Bogo Zupančič, v Narodnem muzeju Slovenije je Barbaro Ravnik nasledil Pavel Car, v Slovenskem etnografskem muzeju je Natalija Polenec prevzela delo od Tanje Roženbergar. Februarja novo vodstvo dobi tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, namesto Kaje Širok prihaja Jože Dežman. Odmevna je bila tudi razrešitev Renate Zamida kot direktorice Javne agencije za knjigo, kot vršilec dolžnosti tam deluje Sebastjan Eržen.